Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (1.826-1.850) 
- cílj -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪
- cíljanje -a s (í) glagolnik od ciljati: biti spreten v ciljanju ♪
- cíljati -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja ♪
- cíljen -jna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cilj: šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem ♪
- cíljnost -i ž (ȋ) knjiž. usmerjenost k cilju, namenu; smiselnost, smotrnost: iskanje nove življenjske ciljnosti; premišljati o ciljnosti in brezciljnosti ♪
- címa -e ž (í) 1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši 2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato 3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime ♪
- címanje -a s (ȋ) nar. koroško poganjanje kali; kaljenje: seme v njivah se šele pripravlja k cimanju ♪
- címast -a -o prid. (í) ki ima cime: krompir je že cimast ♪
- címavica -e ž (í) nar. ledene rože, ki se napravijo na vlažnih tleh ♪
- cimáza -e ž (ȃ) biol., kem. skupina encimov, ki pospešuje alkoholno vrenje ♪
- címbal -a m (ȋ) ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: počila je struna na cimbalu ♪
- címbale -bal ž mn. (ȋ) 1. muz. glasbilo iz dveh kovinskih skodelic, ki se držita v rokah in se udarjata druga ob drugo: igrati cimbale 2. nar. cimbal: ob cimbalah stoji cigan in udarja po strunah ♪
- cimbelíkati -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro ♪
- cimbelínkanje -a s (ȋ) glagolnik od cimbelinkati: nenadoma se zasliši cimbelinkanje ♪
- cimbelínkati -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom ♪
- címbor -ja m (í) nar. cibora ♪
- címbora -e ž (í) nar. cibora ♪
- cimélija -e ž (ẹ́) knjiž., redko dragocenost, zlasti knjiga, rokopis: imeti v knjižnici več cimelij ♪
- cimènt -ênta m (ȅ é) gost. označba določene mere na posodi: naliti vino do cimenta ♪
- cimentírati -am dov. in nedov. (ȋ) uradno označiti mero na posodi: cimentirati steklenico // uradno potrditi te mere: od časa do časa cimentirajo posode cimentíran -a -o: cimentiran kozarec, sod ♪
- címet -a m (ȋ) posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu ♪
- címetast -a -o prid. (ȋ) po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve címetasto prisl.: cimetasto rjava obleka ♪
- címeten -tna -o prid. (ȋ) cimetast, cimetov: cimetna polt / cimetna torta címetno prisl.: cimetno rjava barva ♪
- címetov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cimet: cimetovi keksi; cimetovo maslo / cimetova barva címetovo prisl.: cimetovo rjav klobuk ♪
- címetovec -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca ♪
1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 
