Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (18.226-18.250)


  1.      polážič  -a m (ȃ) nar. vzhodno kolednik: prišli so polažiči ♪
  2.      pólbél  -a -o [u̯beu̯] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezah: polbel(i) kruh kruh iz polbele moke; polbela moka pšenična moka, ki vsebuje večjo količino otrobov kot bela ♪
  3.      pólblázen  -zna -o [u̯b] prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) ekspr. skoraj blazen: vsi so se izogibali polblaznega soseda / vročičen, polblazen pogled / biti polblazen od groze, žalosti / lotil se ga je polblazen strah ♪
  4.      pólbóg  -á [u̯b] m, mn. pólbogóvi; im., tož. dv. pólbogóva in pólbogá (ọ̑-ọ̑) 1. mitol. bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti: pragozdni Indijanci so raziskovalce imeli za polbogove; bogovi in polbogovi / polbog Prometej heroj 2. ekspr. človek, ki ima a) izredne sposobnosti, uspehe: življenje tega vojskovodje je življenje polboga / zgodovina je tega pisatelja naredila za polboga b) precejšnjo veljavo: politični bogovi in polbogovi mislijo drugače ♪
  5.      pólbràt  -bráta [u̯b] m, im. mn. pólbrátje stil. pólbráti (ọ̑-ȁ ọ̑-á) 1. moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev: ima enega brata in dva polbrata 2. ekspr. kar je čemu po določenih lastnostih, značilnostih zelo sorodno, podobno: apnenec in njegov polbrat dolomit ♪
  6.      pólbúden  -dna -o [u̯b] prid. (ọ̑-ú ọ̑-ū) ki ni popolnoma buden, zbujen: komaj polbudna ni dobro razumela, kaj se dogaja // nanašajoč se na stanje, ko kdo ni popolnoma buden, zbujen: polbudno reagiranje / s tresenjem je spravil spečega v polbudno stanje ♪
  7.      pólcelulóza  -e [u̯c] ž (ọ̑-ọ̑) teh. vlaknata snov, izdelana iz lesa delno kemično, delno mehansko: izdelovati papirno embalažo, karton iz polceluloze ♪
  8.      pólcilínder  -dra [u̯c] m (ọ̑-í) trdo, zgoraj izbočeno moško pokrivalo: nositi polcilinder ♪
  9.      pólčas  -a in pólčàs -čása [u̯č] m (ọ̑; ọ̑-ȁ ọ̑-á) šport. vsaka od dveh, navadno z odmorom ločenih dob košarkarske, nogometne tekme: prvi polčas je minil brez golov; zaradi zavlačevanja je sodnik podaljšal drugi polčas za eno minuto ∙ žarg., šport. sodnik je odpiskal polčas naznanil konec prve take dobe // žarg. del košarkarske, nogometne tekme, odigrane v taki dobi: radio je prenašal samo drugi polčas ♪
  10.      pólčévelj  -vlja [u̯č] m (ọ̑-ẹ̑) nav. mn., zastar. nizki čevelj: nositi polčevlje ♪
  11.      pólčlôvek  -éka [u̯č] m ed. in dv. (ọ̑-ó ọ̑-ẹ́) ekspr. človek brez določenih pozitivnih, moralnih lastnosti: čustveno nerazvit, izrazito razumarski polčlovek / on je slabič, polovičar, polčlovek; prim. polljudje ♪
  12.      póldan  -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / redko, v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu ∙ ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem 2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva 3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu ♪
  13.      poldánji  -a -e [u̯d] prid. (á) star. opoldanski: poldanja vročina pripeka; poldanje sonce ● zastar. poldanja pokrajina južna ♪
  14.      poldánski  tudi póldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) opoldanski: poldanska vročina; poldansko sonce ● zastar. poldanska stran mesta južna ♪
  15.      pólder  -ja m (ọ̄) nav. mn., geogr. z nasipi zavarovan, (delno) osušen svet, ki leži nižje od morske gladine: spreminjati v rodovitne polderje / nizozemski polderji ♪
  16.      póldívji  -a -e [u̯d] prid. (ọ̑-í) 1. ki živi del leta pri človeku, del leta pa svobodno v naravi: poldivji severni jeleni 2. ki je po določenih lastnostih, značilnostih podoben divjemu: poldivja plemena ♪
  17.      póldne  -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. póldne, or. ed. tudi póldnem (ọ̑ ẹ̑) ed. 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližalo se je poldne; do poldneva je ležal; proti poldnevu se je začel odpravljati; malo pred poldnevom sta se vrnila / poldne je / odzvoniti, zvoniti poldne / v prislovni rabi prišel je do, proti poldne ∙ ekspr. v želodcu mi zvoni poldne lačen sem 2. knjiž. zenit: sonce še ni doseglo poldneva; sonce se je vzpenjalo v poldne / poldne življenja 3. zastar. jug: vihar se je bližal od poldneva; proti poldnevu obrnjen gozd; prim. dopoldne, poldan, predpoldne ♪
  18.      póldržáven  -vna -o [u̯d] prid. (ọ̑-á) ki je delno last države: poldržavno podjetje ♪
  19.      poléganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od polegati: poleganje v senci / poleganje pšenice ♪
  20.      polénček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od polence, poleno: brcnil je polenček, ki je ležal pred pečjo; kuriti s polenčki ♪
  21.      polepšáva  -e ž (ȃ) glagolnik od polepšati: polepšava stanovanja / polepšava obraza ♪
  22.      polèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. krajevno, časovno omejeno letenje: polet od Ljubljane do Zagreba je trajal pol ure; vsa letala so se vrnila s poleta nad sovražnim ozemljem; čarterski, izvidniški polet / letalski poleti / vesoljski poleti; polet na luno / svatbeni, ženitovanjski polet matice pri katerem se matica opraši ♦ šport. smučarski poleti pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč 2. redko let, letenje: spremeniti smer poleta / z očmi slediti poletu žoge 3. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: polet jim upada; biti poln mladostnega poleta; delati z velikim poletom / delovni, revolucionarni polet 4. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: gospodarski polet države; začetek poleta industrije / francoska revolucija je povzročila velik polet narodnostnih gibanj v Evropi jih je pospešila, okrepila; pren. zavirati polet njegovih misli ♪
  23.      poletávati  -am nedov. (ȃ) premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: lastovka poletava nad vodo; metulji poletavajo s cveta na cvet; pren., ekspr. njegove misli poletavajo k družini ● knjiž., ekspr. deli pogovora poletavajo v sobo se slišijo ♪
  24.      poležávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih ležati a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano ● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose ♪
  25.      pólfinálen  -lna -o [u̯f] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na polfinale: polfinalna tekma 2. namenjen za izdelavo drugega izdelka: polfinalni in finalni izdelki ♪

   18.101 18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276 18.301 18.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA