Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (18.076-18.100)



  1.      poiménski  -a -o prid. (ẹ̑) narejen, sestavljen po imenih: poimenski seznam naročnikov; poslati poimensko prijavo tekmovalcev poiménsko prisl.: poimensko navajati
  2.      pòimpresionístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na poimpresionizem: poimpresionistična slikarska generacija / predstavniki poimpresionističnega slikarstva
  3.      pòimpresionízem  -zma m (-) um. umetnostne smeri v slikarstvu med impresionizmom in kubizmom: vpliv poimpresionizma
  4.      pòindustríjski  -a -o prid. (-) soc., v zvezi poindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 4.000 do 20.000 dolarjev na prebivalca
  5.      pòinfárkten  -tna -o prid. (-) med. nanašajoč se na čas po infarktu: poinfarktno zdravljenje
  6.      pointilíst  -a [poan-] m () predstavnik pointilizma: pointilisti in fauvisti
  7.      pointilístičen  -čna -o [poan-] prid. (í) nanašajoč se na pointilizem: slikati v pointilistični tehniki / pointilistična slika
  8.      pointilízem  -zma [poan-] m () um. likovno izražanje z nanašanjem čiste barve na platno v obliki drobnih pik
  9.      poiskáti  -íščem dov., poíščite in poiščíte (á í) 1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega: skrijem se, ti me pa poišči; poišči knjigo in mi jo vrni; poiskati otroka / poiskal je ključ v žepu in odklenil vzel ga je iz žepa; v jerbasu je poiskala tri debela jabolka in mu jih dala izbrala 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju doseči kaj, priti do česa, če a) osebek tega nima: poiskati prenočišče, stanovanje komu; poiskati si delo / poiskati si družbo / poiskati (si) dekle b) osebku to še ni znano: poiskati nove metode dela / poiskati boljši izraz / treba bo poiskati drugo rešitev 3. ugotoviti, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ mu je pomagal poiskati sina; ekspr. poiščem te, pa če se v zemljo udereš / poiskati pisateljevo rojstno hišo b) z gledanjem: poiskati kraj na zemljevidu; poiskati letalo z daljnogledom; poiskati napako 4. priti h komu (zaradi srečanja): poiskal te bom pozneje doma; jutri te poiščem, da malo poklepetava ● ekspr. varuj se, da te ne poišče krogla zadene; ekspr. malo še poišči, pa boš našel krajši čas išči
  10.      poizgubíti  -ím tudi pozgubíti -ím dov., poizgúbil tudi pozgúbil ( í) drugega za drugim izgubiti: veliko ključev je poizgubil; rokopisi so se poizgubili poizgubíti se tudi pozgubíti se ekspr. počasi, skoraj neopazno drug za drugim oditi: otroci so se poizgubili po domovih; nekaj živine se je poizgubilo v gozd
  11.      poizvedovánje  tudi pozvedovánje -a s () glagolnik od poizvedovati: odpraviti se na poizvedovanje; ustno poizvedovanje
  12.      pojálnik  -a [tudi n] m () bot. rastlina zajedavka z raznobarvnimi cveti v socvetju, Orobanche: kaduljin, mali pojalnik
  13.      pojasnjív  -a -o prid. ( í) knjiž. pojasnljiv: pojasnjiv pojav
  14.      pojavítev  -tve ž () glagolnik od pojaviti se: pojavitev sovražnika za hrbtom jih je presenetila / pojavitev letal nad mestom / pojavitev zemlje na obzorju / ob pojavitvi predsednika so vsi vstali / pojavitev gripe
  15.      pojáviti se  -im se dov.) 1. navadno s prislovnim določilom izraža začetek navzočnosti v prostoru ali času: na bojišču se je pojavila nova divizija; v gozdovih so se pojavili volkovi; kjerkoli se pojavi, povsod so ga veseli kamor pride / na trgu so se pojavili novi izdelki / v tovarni so se pojavili tatovi, ki jih dolgo niso mogli odkriti so bili / v dvajsetih letih 19. stoletja se je pojavil Prešeren začel ustvarjati, objavljati; v pesmi se ta beseda pojavi petkrat je zapisana, navzoča; v tisku so se pojavile ostre kritike bile objavljene, so izšle // s prihodom na določeno mesto, področje postati viden, zaznaven: na nebu se je pojavilo jutranje sonce; na radarju se je pojavila podmornica / na pragu se je pojavil neznanec / na obzorju se je pojavilo kopno 2. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: bolezen se je pojavila nenadoma; življenje se je pojavilo pred milijoni let / pojavile so se nove ideje, težave / publ.: zaradi nepravilne drže so se pojavile okvare so nastale; pojavila se je druga svetovna vojna začela se je / ob teh besedah so se mu na čelu pojavile gube / publ. na jugoslovanskih odrih se je v zadnjem desetletju pojavilo nekaj dobrih komedij so jih igrali, uprizorili
  16.      pojédati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat v veliki količini jesti: pojedati in popivati 2. spravljati hrano, jed v želodec: h kosilu so hodili prvi in pojedali vse najboljše 3. drugo za drugim uporabljati, imeti za hrano, jed: dolgo niso ugotovili, kdo (jim) pojeda klobase / ptiči pojedajo mrčes se hranijo z mrčesom 4. ekspr., redko porabljati, zmanjševati: davki, visoke obresti jim pojedajo zaslužek 5. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrbi mu pojedajo srce; zaradi teh očitkov se je dolgo pojedal
  17.      pojémek  -mka m (ẹ̑) fiz. zmanjšanje hitrosti na časovno enoto: izračunati povprečni pojemek; pospešek in pojemek raket / pojemek hitrosti
  18.      pojílo  -a s (í) knjiž. 1. nav. ekspr. napitek, pijača: jedila in pojila 2. napajališče: živina se je vračala s pojila ◊ agr. plitva posoda za napajanje ptic, perutnine
  19.      pojókati  tudi pojokáti -am, in pojókati tudi pojokáti -jóčem dov., pojókajte tudi pojokájte in pojóčite (ọ́ á ọ́) krajši čas jokati: otrok je pojokal, ker ni smel v kino, vendar ni nič pomagalo / malo, nekoliko pojokati / kako ste neusmiljeni, je pojokala / ekspr. včasih je pojokala za izgubljeno srečo / ekspr. pojokala je nad svojo usodo potožila, potarnala
  20.      pojokávati  -am nedov. () v presledkih jokati: ženska je tiho pojokavala / kako se je moglo to zgoditi, je pojokavala jokajoč govorila / ekspr. pojokavati za starimi časi žalovati
  21.      pojókcati  -am dov. (ọ̑) otr. pojokati: ob materinem odhodu je komaj pojokcal
  22.      pojúditi  -im dov.) slabš. narediti, povzročiti, da postane kdo stiskač, oderuh: kupčija ga je pojudila; z leti se je pojudil
  23.      pojútranjem  prisl. () star. pojutrišnjem: pridem jutri ali pojutranjem
  24.      pojútrišnjem  prisl. () drugega dne po današnjem dnevu: jutri bo svatba, pojutrišnjem se odpeljeta; čakal ga bom pojutrišnjem zjutraj
  25.      pojútrišnji  -a -e prid. () 1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu: pojutrišnji dan / veselili so se pojutrišnjega izleta 2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: razmišljati o pojutrišnjih razmerah v državi

   17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076 18.101 18.126 18.151 18.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA