Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (17.676-17.700)


  1.      pljúska  -e ž (ȗ) star. klofuta: dati, dobiti pljusko; pljuske in brce / to je pljuska v obraz javni morali ♪
  2.      pljúskanje  -a s (ȗ) glagolnik od pljuskati: pljuskanje vode / zaslišalo se je pljuskanje vesel ♪
  3.      pljúskati  -am nedov. (ȗ) 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada // z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz ● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero ♪
  4.      pljúskavica  -e ž (ū) zastar. ploha, naliv: pomladanske pljuskavice ♪
  5.      pljusketáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) narahlo pljuskati: voda je prijetno pljusketala ♪
  6.      pljúskniti  -em dov. (ú ȗ) 1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg // v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode ● vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril ♪
  7.      pljuskòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž. pljuskanje: pljuskot valov ob obali / voda se je s pljuskotom odbijala od stene ♪
  8.      pljúsniti  -em dov. (ú ȗ) 1. v sunku se premakniti: voda v tolmunu je visoko pljusnila // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: vino v steklenici je pljusnilo // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: v temi pljusne veslo; pljusniti z repom 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljusne ob čoln; pren., ekspr. na ušesa mu pljusne val smeha // v sunku se razliti, izteči: mleko je pljusnilo čez rob; pazi, da ti voda ne pljusne za vrat 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljusniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: pljusnil mu je kislino po rokah ● v obraz ji je pljusnila rdečica udarila ♪
  9.      pljuválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (veliko) pljuva ♪
  10.      pljuválnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) posoda za pljuvanje: pljuvati v pljuvalnik; za vrati je stal pljuvalnik z žaganjem / žepni pljuvalnik ♪
  11.      pljúvanje  in pljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od pljuvati: pljuvanje po tleh / to je pljuvanje na našo čast ∙ ekspr. pljuvanje v lastno skledo škodovanje samemu sebi, svoji stvari ♪
  12.      pljúvati  -am in pljújem in pljuváti pljúvam in pljújem nedov., pljuvál in pljúval (ú; á ú) 1. izmetavati iz ust, navadno slino, sluz: pljuvati kri; pljuvati v pljuvalnik; kašljati in pljuvati / kot opozorilo ne pljuvajte na tla / jedel je bučnice, luščine pa pljuval po tleh // na tak način izražati omalovaževanje, prezir: pijanec je klel in pljuval; nazadnje so nehali pljuvati za njo 2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: tudi on je začel pljuvati nanj / zakaj pljuvaš na njeno čast ● ekspr. on pljuva na vse to se za vse to ne zmeni, tega ne upošteva; ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari ♪
  13.      plôča  -e ž (ó) zastar. plošča: stolp, obit z velikimi pločami / vzidati pločo na pisateljevo rojstno hišo ♦ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju ♪
  14.      pločád  -i ž (ȃ) zastar. ploščad: grajska pločad / ljudje so se zbirali na veliki pločadi trga ♪
  15.      plôčast  -a -o prid. (ó) zastar. ploščat: pločasti kamni / pločasta tla ♪
  16.      pločevína  -e ž (í) v tanko plast stisnjena kovina: obdelovati, pocinkati, rezati pločevino; aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina; emajliranje, krivljenje pločevine; posoda iz pločevine; pločevina za kotle, žlebove / valovita pločevina; škarje za pločevino ● slabš. vse ceste so bile zatrpane s pločevino z avtomobili; slabš. pri nesreči je bilo precej pločevine poškodovanih, uničenih avtomobilov ◊ metal. bela pločevina jeklena pločevina, prekrita s kositrom; črna pločevina surovo valjana jeklena pločevina; dekapirana pločevina; teh. galvanizirati, lamelirati pločevino ♪
  17.      pločevinárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno ♪
  18.      pločevínast  -a -o prid. (í) ki je iz pločevine: pločevinasti žlebovi; pločevinasta posoda, škatla; hiša s pločevinasto streho ● ekspr. pločevinast glas zvonca neblagoglasen, hreščeč; slabš. pločevinasta kolona se počasi pomika po cesti kolona avtomobilov ♪
  19.      pločevínka  -e ž (ȋ) žarg. pločevinasta posoda za konzervirana živila, kemikalije, industrijske izdelke: izdelovati pločevinke; ovalne, štirioglate pločevinke / pločevinka laka; kupiti nekaj pločevink marmelade / fižol v pločevinki konzerviran fižol ♪
  20.      plodíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac ◊ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego ♪
  21.      plodonósec  -sca m (ọ̑) bot. zgoraj razklan pecelj kobulnic, na katerem visita dva plodiča ♪
  22.      plòh  plôha m (ȍ ó) debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz; razžagati ploh v deske; bukovi, hrastovi plohi; miza, pod iz plohov // navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh // nar. perilnik: nasloniti se na ploh ◊ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas ♪
  23.      plombírke  -bírk ž mn. (ȋ) žarg. klešče za plombiranje: s plombirkami stisniti plombo ♪
  24.      plôskati  -am nedov. (ȏ) 1. udarjati z dlanjo ob dlan: otroci so stali v krogu in ploskali // z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje: gledalci so navdušeno ploskali / ploskati govorniku, igralcem // ekspr. izražati navdušenje, odobravanje sploh: kako moreš ploskati takim stvarem / občudovali so ga in mu ploskali 2. slišno, plosko udarjati: mati je ploskala s perilom ob perilnik; otrok ploska po vodi / ekspr. ploskati po licu // ekspr. slišno, plosko padati: dež je ploskal v curkih 3. dajati ploskanju podobne glasove: še vedno so ploskali udarci; brezoseb. konji so stopali po lužah, da je ploskalo ploskáje star.: vrteli so se v krogu, ploskaje z rokami ploskajóč -a -e: ploskajoč z dlanmi, je dajal takt; ljudje so ploskajoč sprejeli novico; ploskajoči udarci; ploskajoča množica ♪
  25.      plôskost  tudi ploskóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, značilnost ploskega: ploskost ogledala ♦ med. ploskost noge ♪

   17.551 17.576 17.601 17.626 17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA