Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (17.201-17.225)



  1.      peščénec  -nca m (ẹ̄) nestrok. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom, strok. peščenjak: kip, zgradba iz peščenca
  2.      peščeníca  -e ž (í) redko peščena prst: krompir gnije, čeprav so ga sadili v peščenico ◊ bot. velika peščenica obmorska rastlina s pernato deljenimi, nazobčanimi listi in belimi cveti, Ammi majus
  3.      peščeník  -a m (í) star. peščenjak: kopati peščenik
  4.      peščenína  -e ž (í) knjiž. 1. peščina: valovi pljuskajo na peščenino / ladja je nasedla na peščenini 2. peščena tla, prst: obdelovati peščenino; rahla, suha peščenina
  5.      peščenják  -a m (á) petr. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom: rdeč, siv peščenjak; kosi peščenjaka; kip, tlak iz peščenjaka; lapor in peščenjak / kremenov peščenjak
  6.      peščenjákov  -a -o (á) pridevnik od peščenjak: peščenjakovi sloji
  7.      peščénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. peščena ura: obrniti peščenko 2. peščena prst: pognojiti peščenko ◊ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria
  8.      peščenobárven  -vna -o prid. () ki je peščene barve: peščenobarven obraz
  9.      peščévje 1 -a [pǝš] s (ẹ̑) več pečk, pečke: odstraniti kumaram peščevje; ponudila je hruške brez peščevja
  10.      peščévje 2 -a s (ẹ̑) ekspr. peščena površina, tla: iz peščevja je rastla trava
  11.      peščíca 1 -e ž (í) nav. ekspr. 1. manjšalnica od pest: otrok je odprl, stisnil peščico / udrtina, velika za otroško peščico / svojo drobno roko je skrčil v peščico / stisnil mu je drobiž v peščico / peščica soli 2. z rodilnikom majhna skupina ljudi: peščica posameznikov, vojakov / od cele stotnije jih je ostalo živih samo za peščico // majhna skupina česa sploh: peščica dežel se še obotavlja / peščica izrazov
  12.      peščíca 2 -e [pǝš] ž (í) ekspr. manjšalnica od peška: odstraniti peščice iz jabolka
  13.      peščína  -e ž (í) z nanesenim, naplavljenim peskom pokrita obala, breg: prišel je do mesta, kjer se peščina počasi spušča v morje; valovi so pljuskali na peščino; sončiti se na peščinah / kopalna peščina / knjiž. peščino so znova uredili plažo // tako pokrito dno reke, morja, navadno blizu obale: ladja je nasedla na peščini; plitva peščina; zaradi peščine ob ustju reke je voda plitva / morska, rečna peščina
  14.      peščíšče  -a [pǝš] s (í) agr. osrednji del ploda s pečkami: izrezati, odstraniti peščišče; peščišče hruške, jabolka
  15.      péšec  -šca m (ẹ̄) 1. kdor hodi peš: avtomobil je podrl neprevidnega pešca; pešci in kolesarji / prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost 2. voj. pešak: za pešci se je razvrstila konjenica / vojak pešec
  16.      péšhója  in péš hója -e ž (ẹ̑-ọ́) ekspr. hoja, pešačenje: pešhoja ga je utrudila; dolga, naporna pešhoja
  17.      péška  -e ž (ẹ̄) knjiž., redko ženska, ki hodi peš
  18.      peškà  -è in pèška -e [pǝš] ž, rod. mn. pèšk stil. pešká ( ; ǝ̀) pečka: olupljenemu jabolku odstraniti peške; grozdne peške; ima denarja kot peška zelo veliko / češnjeva peška
  19.      péški  -a -o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpotnar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje
  20.      péški  prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno peš: domov je prišel peški ∙ nar. vzhodno peški prati ročno
  21.      péšpólk  -a m (ẹ̑-ọ̑) star. pehotni polk: poveljnik, štab pešpolka / gorski pešpolk pehotni polk, izurjen za operacije v gorah, hribih
  22.      péšpót  in péš pót -a m (ẹ̑-ọ́) redko pešpot ž: iti po pešpotu / prijal mu je hiter pešpot
  23.      péšpót  in péš pót -í ž (ẹ̑-ọ̄) 1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot 2. star. hoja, pešačenje: pešpot ga je utrudila ◊ tur. pešpot Baltik-Jadran markirana pot za potovanje peš od Baltika do Jadrana
  24.      peštáti  -ám nedov.) nar. zahodno 1. mečkati, tlačiti: peštati grozdje, sadje / z nogami peštati 2. tlačiti, riniti: ujetnike so surovo peštali v vagone
  25.      péštvo  -a s (ẹ̑) redko pehota: konjenica in peštvo

   17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA