Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (17.051-17.075)



  1.      pêroksíd  in peroksíd -a m (-; ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika: barijev, natrijev, vodikov peroksid
  2.      perón  -a m (ọ̑) prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu
  3.      peronízem  -zma m () polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma
  4.      peronóspora  -e ž (ọ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic: škropiti proti peronospori; širjenje peronospore // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Peronosporaceae: trtna peronospora
  5.      perónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na peron: neprestano je pogledoval na veliko peronsko uro ♦ žel. peronska karta karta, ki daje imetniku pravico do vstopa na peron
  6.      peroprásk  in peropràsk -áska m (; á) slabš. pisarniški delavec, pisar: postal je nekakšen peroprask
  7.      perorálen  -lna -o prid. () med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje
  8.      perorísba  -e ž () um. likovna tehnika, pri kateri se podoba nariše s peresom in tušem: njegovi uspehi v perorisbi // risba v tej tehniki: knjiga je opremljena s perorisbami
  9.      perpetuírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur
  10.      perpétuum móbile  m neskl., tudi perpétuuma móbile (ẹ̑-ọ̑) knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile
  11.      perpléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zelo presenečen, osupel, zbegan: bil je čisto perpleksen
  12.      persekúcija  -e ž (ú) knjiž. preganjanje, zasledovanje: persekucija napredno misleče inteligence v predvojni Jugoslaviji / obdobje številnih političnih persekucij
  13.      perseverácija  -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije
  14.      persifláža  -e ž () knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov; sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
  15.      persiflírati  -am nedov. in dov. () knjiž. smešiti: pisatelj persiflira malomeščanske kroge
  16.      pêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na pere: doseči persko dostojanstvo / perska zbornica
  17.      persóna gráta  persóne gráte ž (ọ̑-) knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku // vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata
  18.      personál  -a m () pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal
  19.      personála  -e ž () pog. personalni oddelek: dela v personali / šef personale
  20.      personálec  -lca m () žarg. kdor skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev; referent za osebje: oddati prošnjo personalcu
  21.      personálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu
  22.      personálije  -lij ž mn.) knjiž. osebni podatki: vpisati učenčeve personalije
  23.      personalíst  -a m () filoz. predstavnik personalizma: francoski personalisti
  24.      personalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na personaliste ali personalizem: personalistični nazori
  25.      personalízem  -zma m () filoz. idealistična filozofska smer, po kateri je osebnost duhovno bistvo resničnosti: poznavalec personalizma / angleški, francoski personalizem

   16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126 17.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA