Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (16.926-16.950)


  1.      pepélkast  -a -o [lk in u̯k] prid. (ẹ̑) po barvi nekoliko podoben pepelu: ima pepelkaste oči pepélkasto prisl.: pepelkasto sivo perje ♪
  2.      pepélnast  -a -o [ln in u̯n] prid. (ẹ̑) pepelast: pepelnasti lasje / pepelnasta barva ♪
  3.      pepélnat  -a -o [ln in u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve // ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba pepélnato prisl.: pepelnato sivi lasje ♪
  4.      pepélnica  -e [ln in u̯n] ž (ẹ̑) arheol. kamnit monolitni zaboj za shranjevanje pepela mrličev ♪
  5.      pepelníca  -e [tudi u̯n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto ♪
  6.      pepelníčen  -čna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na pepelníco: pepelnično jutro / pepelnična sreda ∙ ekspr. pepelnično razpoloženje žalostno, pusto ♪
  7.      pepélnik  -a [ln in u̯n] m (ẹ̑) 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika ◊ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke ♪
  8.      pepelnják  -a [ln in u̯n] m (á) 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak ♪
  9.      pepélovka  -e ž (ẹ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: širjenje pepelovke ♪
  10.      péping  -a m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping ♪
  11.      pepíta  -a m, tudi neskl. (ȋ) droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo // blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; neskl. pril.: pepita komplet; pepita blago; črno bel pepita vzorec ♪
  12.      pepítast  -a -o prid. (ȋ) ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka ♪
  13.      péplos  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih dolgo ohlapno žensko oblačilo, navadno brez rokavov: bogato izvezen peplos ♪
  14.      pepsín  -a m (ȋ) biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone ♪
  15.      peptíd  -a m (ȋ) biol., kem. organska spojina iz aminokislin: inzulin in drugi peptidi ♪
  16.      peptón  -a m (ọ̑) biol., kem. produkt presnove beljakovin zlasti pod vplivom pepsina ♪
  17.      pêr  -a m (ȇ) zlasti v Angliji naslov za višjega plemiča: imenovali so ga za pera / per Karla Velikega ♪
  18.      peráča  -e ž (á) etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu: udarjati s peračo ♪
  19.      perborát  -a m (ȃ) kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat ♪
  20.      pérce  -a s (ẹ́) star. peresce: ptica s črnimi perci / suho, uvelo perce ♪
  21.      percépcija  -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij ♪
  22.      perceptíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari ♪
  23.      percipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti ♪
  24.      pérče  -ta s (ẹ̄) star. peresce: belo perče; nese jo kot perče ♪
  25.      perèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki ga je treba rešiti: opozarjati na pereče probleme; to vprašanje je postalo izredno pereče // publ. nevaren, težaven: govoriti o perečih vojaških dogodkih / biti v perečem položaju kritičnem 2. star. pekoč, skeleč: pereča rana / izrekla mu je nekaj perečih besed ♪

   16.801 16.826 16.851 16.876 16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA