Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (16.676-16.700)


  1.      pečárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pečarje ali pečarstvo: pečarsko orodje / pečarski poklic / pečarska obrt ♪
  2.      pečárstvo  -a s (ȃ) obrt, ki se ukvarja z izdelovanjem, zidanjem (lončenih) peči, štedilnikov in oblaganjem sten s (keramičnimi) ploščicami: razvoj pečarstva ♪
  3.      pečát  -a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata // znak, odtisnjen a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti ● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost ◊ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪
  4.      pečátar  -ja m (ȃ) kdor izdeluje pečate, pečatnike: zlatarji in pečatarji ♦ zgod. kdor odtiskuje pečate ♪
  5.      pečáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica ♪
  6.      pečáti se  -ám se nedov. (á ȃ) 1. ukvarjati se: peča se z lovom, s politiko / pečati se z mislijo, da bi odšel; peča se s slikarstvom slika / pečati se z mladino // družiti se: fant se je pečal s pijanci 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pečati se z moškimi; mati mu je branila pečati se s to žensko 3. zastar. zanimati se, meniti se: oče se je malo pečal za dejanja svojega sina; pečati se za gospodarstvo ♪
  7.      pečátiti  -im nedov. (á ȃ) dajati, pritiskati pečate a) za dokaz verodostojnosti: pečatiti listine; pečatiti z voskom ∙ ekspr. s komer ni bil zadovoljen, ga je pečatil z imenom sovražnik označeval, opredeljeval b) za zapiranje pošiljke: pečatiti pošiljke, prostore ♪
  8.      pečátnik  -a m (ȃ) priprava z gumijastim, kovinskim negativom pečata, navadno okrogle oblike: izdelovati pečatnike; kovinski pečatnik; pečatnik iz brona // pečatni prstan: na kazalcu desne roke je nosil pečatnik ♪
  9.      pečátnikar  -ja m (ȃ) 1. kdor izdeluje pečatnike: zlatarji in pečatnikarji 2. zgod. kdor hrani, varuje pečatnik: državni, kraljevi pečatnikar ♪
  10.      pečátnikovec  -vca m (ȃ) pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria ♪
  11.      péček  -čka in pečèk -čkà m (ẹ̑; ǝ̏ ȁ) nar. dolenjsko, v zvezah: biti pod pečkom v podpečku; sedeti za pečkom na zapečku ♪
  12.      péčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peč1: pečni prostor / pečni kot / pečna rešetka; pečna vratca; pečno omelo ♪
  13.      pečeníca  -e ž (í) sveža klobasa iz debelo zrezanega svinjskega mesa in začimb: jesti kruh in pečenico; speči pečenico; pečenica z gorčico, repo, zeljem ◊ bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus ♪
  14.      pečenína  -e ž (í) star. pečenka: obirati pečenino ♪
  15.      pečenják  -a m (á) gastr. jed iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi, znana na Štajerskem: peči pečenjak / ajdov, koruzni pečenjak ♪
  16.      pečênje  -a s (é) 1. glagolnik od peči: pečenje kruha, mesa; delo pri pečenju / pečenje na žaru; meso za pečenje 2. pečenka: jesti pečenje; zadišalo je po pečenju in vinu ♪
  17.      pečénka  -e ž (ẹ́) jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko; ekspr. mastiti se s pečenko; okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka ∙ žarg., rib. pečenka podust; poljud. pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, strok. goveji file ♦ gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico ♪
  18.      pečénkar  -ja m (ẹ̑) 1. gost. strokovnjak za pripravo pečenk: pečenkar v hotelu // nekdaj kdor pripravlja in prodaja pečenke: stojnica pečenkarja 2. ekspr. kdor rad je pečenko: bil je velik pečenkar ♪
  19.      pečévje  -a s (ẹ̑) knjiž. več skal, skale: nad pot je molelo pečevje; plezati po pečevju; krušljivo, strmo pečevje // zelo skalnat svet: macesni na pečevju ♪
  20.      pečévnat  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. skalnat: pečevnat breg ♪
  21.      pêči  pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče ● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso ∙ šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek ♪
  22.      péčica 1 -e ž (ẹ́) manjšalnica od peča, pokrivalo: žena v čipkasti pečici ♪
  23.      péčica 2 -e ž (ẹ́) anat. del trebušne mrene med jetri in želodcem: vnetje pečice ♦ gastr. mrenasto tkivo, prepleteno z maščobnimi progami ♪
  24.      pečíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od peč: v sobi ima pečico; greti se pri pečici; lončena, železna pečica / električna, plinska pečica 2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika: odpreti, zapreti pečico; ogreti pečico; peči v pečici / pečica električnega, plinskega štedilnika 3. redko manjša prenosna naprava za kuhanje; kuhalnik: skuhati kavo na električni pečici ♪
  25.      pečílo  -a s (í) knjiž. pekoča bolečina: Ni občutil lakote ne žeje, le neko strašno pečilo v prsih, bolečino v glavi (F. Bevk) ♪

   16.551 16.576 16.601 16.626 16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA