Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (15.876-15.900)



  1.      orientálka  -e ž () ženska oblika od orientalec: lepa in skrivnostna orientalka
  2.      orientálski  -a -o prid. () nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj; orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske jezike / orientalsko pecivo zelo sladko in mastno pecivo, navadno z dodatkom medu, orehovkozm. orientalski parfum parfum, ki diši po smolah in balzamih; obrt. orientalska čipka šivana čipka z geometrično zvezdastimi vzorci; tekst. orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije orientálsko prisl.: orientalsko opremljena soba
  3.      oriènteksprés  in Oriènteksprés in oriènt eksprés in Oriènt eksprés -a m (-ẹ̑) nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad: orientekspres ima eno uro zamude; iz Ljubljane se je z orientekspresom odpeljal v Beograd
  4.      orientír  -ja m () voj. orientacijska točka: določiti orientir
  5.      orientíranje  -a s () glagolnik od orientirati: megla jih je motila pri orientiranju; orientiranje po zvezdah, straneh neba / orientiranje v novi politiki mu je povzročalo mnogo težav / orientiranje v času, prostoru
  6.      orientíranost  -i ž () lastnost, značilnost orientiranega: revolucionarna orientiranost delavstva / orientiranost literature, znanosti / publ. orientiranost k sodobnemu mišljenju, življenju
  7.      orientírati  -am dov. in nedov. () narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever // nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu ◊ arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba orientírati se 1. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja: ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu; ptice selivke se orientirajo po zvezdah / orientiral se je s kompasom in zemljevidom / tudi v temi se je dobro orientiral // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju 2. publ. zgledovati se, ravnati se po kom, čem: njihova politika se orientira po uradni politiki države; založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža področje svoje dejavnosti: podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv; ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo orientíran -a -o: sociološko orientiran psiholog; mladina je orientirana proti vojnim pripravam; podjetje, orientirano na predelavo surovin ♦ geom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica
  8.      orisováti  -újem nedov.) redko opisovati, prikazovati: uvodno poglavje orisuje življenje na vasi orisováti se knjiž. kazati se v obrisih: skozi meglo se orisujejo vrhovi gor
  9.      orjunáštvo  -a s () delovanje ali gibanje orjunašev
  10.      orkestráš  -a m (á) nav. ekspr. kdor igra v orkestru: nastop mladih orkestrašev je navdušil poslušalce
  11.      ôrlov  -óva -o tudi ôrlov -a -o prid.ọ́; ó) orlovski: orlovo gnezdo ◊ bot. orlova praprot praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum
  12.      ornamentíranje  -a s () glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov
  13.      oróčanje  -a s (ọ́) glagolnik od oročati: oročanje denarnih sredstev
  14.      órogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje
  15.      orožárnica  -e ž () star. orožarna: grajska orožarnica / puško so izdelali v znani orožarnici
  16.      oróžništvo  -a s (ọ̑) nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest: nastopilo je orožništvo; orožništvo in policija / odpeljali so ga na orožništvo na orožniško postajo
  17.      orto...  ali órto... prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na pravilnost tega, kar je pomen osnovne besede: ortoepija, ortografija, ortografski 2. kem. nanašajoč se na nadomestitev prvega in drugega vodikovega atoma v benzenovem obroču: ortodiklorbenzen
  18.      ortodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec ∙ knjiž. ortodoksna cerkev pravoslavna cerkev
  19.      ortodoksíja  -e ž () knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: protestanti so pomenili nevarnost za katoliško ortodoksijo / podrediti se načelu idejne ortodoksije
  20.      ortodóksnost  -i ž (ọ̑) knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost: podrejati se cerkveni ortodoksnosti / preveriti ortodoksnost cerkvenih spisov / zagovorniki ideološke ortodoksnosti / ozkosrčna moralna ortodoksnost
  21.      ortodónt  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ortodontijo: iti na pregled k ortodontu
  22.      ortodontíja  -e ž () veda o uravnavanju zob in čeljusti: razvoj ortodontije / specialist za ortodontijo ortopedijo zob in čeljusti
  23.      ortodóntski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ortodonte ali ortodontijo: ortodontska dela / ortodontski aparat aparat za uravnavanje zob in čeljusti
  24.      ortoepíja  -e ž () pravorečje: pravila ortoepije / vaje iz ortoepije
  25.      ortoépski  -a -o prid. (ẹ̑) pravorečen: ortoepska pravila

   15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951 15.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA