Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (15.851-15.875)
- oranžeríja -e ž (ȋ) zlasti v francoskem okolju stavba z večjimi steklenimi površinami za prezimovanje južnih rastlin: versajske oranžerije; oranžerija v italijanskem slogu ♪
- oránžev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj ♪
- oránževec -vca m (ȃ) južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk ♪
- oratár -ja m (á) zastar. 1. orač: oratar je končal delo 2. kmet: opisovati življenje preprostih oratarjev ♪
- orátev -tve ž (ȃ) oranje: opraviti oratev / spomladanska oratev ♪
- oráti ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́) 1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati // ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti 2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir 3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo / po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi ● ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen ♪
- orátor -ja m (ȃ) knjiž., redko govornik: poslušati znanega oratorja ♪
- oratórij -a m (ọ́) 1. muz. večja vokalna in instrumentalna skladba dramske vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati Bachov oratorij; oratoriji in kantate 2. rel. prostor za opravljanje molitev, namenjen določeni skupini vernikov: stopiti v oratorij ♪
- oratórijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oratorij: oratorijska gradnja skladbe / oratorijski skladatelji ♪
- orátorski -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko govorniški: njegov nastop je bil oratorski ♪
- orazúmiti -im dov. (ú ȗ) knjiž. povzročiti, da postane kdo razumen, preudaren: strah pred posledicami jih je orazumil ♪
- oráženec -nca m (ȃ) geol. kamen z razami, nastalimi pri premikanju ledenika ♪
- órbita -e ž (ọ̑) astr. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije: izstreliti satelit na, v orbito; gibanje satelita po orbiti z največjim naklonom dvanajst stopinj / lunarna, zemeljska orbita; pren., publ. utiriti se v orbito političnega življenja ♪
- ordináta -e ž (ȃ) 1. geom. druga koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate 2. knjiž., redko navpična črta: nanesti točke na ordinato ♪
- oréhov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve ♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi oréhovo prisl.: orehovo rjav obraz ♪
- oréšek -ška m (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od oreh: veverica je glodala oreške; natresel ji je polno torbo oreškov / daj mi orešek masla ◊ bot. orešek enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; oreh; vodni orešek vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi, Trapa natans; gastr. muškatni orešek drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba ♪
- organicízem -zma m (ȋ) soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma: ideje organicizma ♪
- organizatóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. organizatorski, organizacijski: ta človek ima velik organizatorni dar / nove organizatorne oblike dela ♪
- organo... ali orgáno... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na del telesa z določeno samostojno funkcijo: organogeneza, organoleptičen, organoterapija ♪
- órgija -e ž (ọ́) 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev ♪
- órglice -lic ž mn. (ọ̑) 1. manjše glasbilo z odprtinami in jezički, ki ob vpihavanju in izpihavanju proizvajajo tone: vedno je nosil s seboj tudi orglice / otroške orglice 2. etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebelc trstike; trstenke: sam si je naredil orglice ∙ ekspr. pet otrok je, kot orglice so z majhno razliko v velikosti ♪
- orientalístičen -čna -o (í) pridevnik od orientalistika: orientalistična izobrazba ♪
- orientalístika -e ž (í) veda o orientalskih jezikih in književnostih: napisal je mnogo del o orientalistiki / diplomirati iz orientalistike ♪
- orientalízem -zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo ♪
- orientalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati orientalskemu načinu življenja in mišljenja: orientalizirati umetnost orientalizíran -a -o: orientalizirana civilizacija ♪
15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951