Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (15.726-15.750) 
- opólzkost -i [u̯z] ž (ọ́) lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja ♪
- opominjeváti -újem nedov. (á ȗ) zastar. 1. opominjati: opominjeval je hčer, naj se poboljša 2. spominjati: to ga je opominjevalo nanje ♪
- oponènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. nasprotnik, zlasti v razpravljanju: odgovoriti oponentu na njegovo vprašanje / bojevati se proti ideološkim oponentom ♪
- oporéčnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost oporečnega: oporečnost trditve / presoja človekove oporečnosti ♪
- opornják -a m (á) anat., vet. oporek ♪
- oportunístka -e ž (ȋ) ženska oblika od oportunist: bila je oportunistka ♪
- opotékanje -a s (ẹ̑) glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje ♪
- opozicíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na opozicijo: zagovarjati opozicijsko stališče / opozicijski časopis; opozicijski kandidat kandidat opozicijske stranke / opozicijska stranka ♪
- opràsk -áska m (ȁ á) redko praska: osliniti si oprask ♪
- opráskanec -nca m (á) ekspr. opraskan človek: kdo pa je tisti opraskanec ♪
- opraskanína -e ž (í) med. povrhnja poškodba kože zaradi prask: opraskanina se je ognojila ♪
- opráskati -am dov., tudi opraskála (á) povzročiti praske: mačka ga je opraskala po roki / robida jo je opraskala; pri padcu si je opraskal koleno / umazati in opraskati zid; pri selitvi se je pohištvo opraskalo dobilo praske opráskan -a -o: opraskana koža; omara je odrgnjena in opraskana; vrnil se je ves opraskan od trnja; opraskan po obrazu ♪
- oprásniti -em dov. (á ȃ) povzročiti prasko: oprasnil ga je z nožem, da se je pokazala kri / grm ga je oprasnil ∙ ekspr. krogla ga je samo oprasnila povzročila majhno rano, poškodbo ♪
- oprášati tudi oprašáti -am dov., tudi oprášala (á á á) nar. povprašati, izprašati: ko jo bom srečala, jo bom že oprašala ♪
- opráščati -am nedov. (á) oproščati: opraščati dolžnosti / to mu je vedno opraščala ♪
- oprašênje -a s (é) redko oprašitev: oprašenje cveta ♪
- opraševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit ♪
- opraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opraševanje: opraševalno delo čebel / opraševalne žuželke žuželke, ki oprašujejo ♪
- opraševálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od opraševalec: pomembna vloga čebel kot opraševalk cvetja ♪
- opravíčba -e ž (ȋ) star. 1. opravičilo: napisati opravičbo / najti opravičbo za svoje ravnanje 2. opravičenje: doseči opravičbo; razlogi za opravičbo / opravičba obresti ♪
- opravílce -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od opravilo: prav prijetno opravilce ♪
- opravljív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) opravlja: opravljiva ženska / pog. tako pravijo opravljivi jeziki opravljivci ♪
- opredélba -e ž (ẹ̑) knjiž. opredelitev, definicija: oporeka njegovi opredelbi države; opredelba pojma ♪
- opredmétenost -i ž (ẹ̑) knjiž. stanje opredmetenega: opredmetenost ideje / boriti se proti opredmetenosti človeka ♪
- oprémljati -am nedov. (ẹ́) 1. načrtno dajati, razpostavljati pohištvo in druge predmete v kak prostor: ko je vstopil, so ravno opremljali sobo; pomagal jim je opremljati stanovanje // nav. ekspr. kupovati, preskrbovati tako pohištvo in druge predmete: nasveti tistim, ki opremljajo stanovanje; opremljati si samsko sobo 2. delati, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremljati učilnice / opremljati hišo z odtočnimi cevmi // dajati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: tovarna opremlja svoje avtomobile s posebnimi kolesi 3. delati, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremljati jamarsko skupino; armada se opremlja s sodobnim orožjem 4. publ. dajati (k) čemu še kaj; dodajati: predavanja rad opremlja s citati; opremljati spis s svojimi pripombami ♪
15.601 15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 
