Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (15.701-15.725)



  1.      opismenjeváti  -újem nedov.) publ. učiti pisati in brati: opismenjevati nepismene
  2.      opísništvo  -a s () knjiž., redko opisnost, opisovanje: v njegovi poeziji je veliko opisništva
  3.      opísnogeométričen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na opisno geometrijo: opisnogeometrični problem / opisnogeometrična upodobitev
  4.      opísnost  -i ž () lastnost, značilnost opisnega: avtor je presegel faktografsko opisnost prejšnjih del / ekspr. z golo opisnostjo ni dosegel zaželenega učinka
  5.      opisoválec  -lca [c] m () kdor opisuje: dober opisovalec narave
  6.      opisoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda
  7.      oplahníti 2 in opláhniti -em dov. ( á) nar. oplakniti: oplahniti sod
  8.      oplát  -i ž () knjiž., redko furnir: hrastova, orehova oplat ● zastar. dobiti jih po zadnji oplati po zadnjici
  9.      oplazíti  in opláziti -im, in opláziti -im dov. ( á ; á ) 1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila // nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini 2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata // nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap 3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo goste 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil 5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive
  10.      oplemenjevánje  -a s () glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje / oplemenjevanje človekovega duha
  11.      oplétanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opletati: opletanje steklenic / opletanje jadra v vetru / vožnjo je motilo opletanje kolesa / zakaj je treba toliko govorjenja in opletanja
  12.      opljúskniti  -em dov.) s pljuskom zmočiti, politi: opljuskniti koga z vedrom vode / val ga je opljusknil po nogah
  13.      oplodítven  -a -o prid. () nanašajoč se na oploditev: oploditveni proces / oploditvena sposobnost
  14.      oplôščiti  -im tudi oploščíti -ím dov., oplôščil tudi oplóščil (ō ; í) knjiž., redko nekoliko sploščiti: z udarcem oploščiti predmet; cev se je oploščila oplôščen -a -o tudi oploščèn -êna -o: oploščeno telo
  15.      opójen  -jna -o prid. (ọ̄) ki povzroča pijanost: opojna pijača ♦ bot. opojno trebelje rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v kobulih, Chaerophyllum temulum // nav. ekspr. ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: opojen duh vrtnic / zvok njenih besed je bil opojen; prevzemale so ga opojne misli; opojna pomlad; opojne sanje opójno prisl.: ajda opojno diši; opojno sladek poljub
  16.      opojênost  -i ž (é) nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: ljubezenska opojenost; čas sreče in opojenosti
  17.      opojílo  -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač
  18.      opojíti  -ím dov., opójil ( í) 1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo 2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma opojèn -êna -o: opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha
  19.      opojnína  -e ž () knjiž., redko alkoholna pijača: uživati opojnine
  20.      opójnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost opojnega: opojnost pijače / ekspr.: opojnost besed, petja; opojnost pomladi // nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: prevzemala ga je opojnost; uživati v opojnosti in miru / čutna, duševna opojnost ● knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi
  21.      opóka  -e ž (ọ̑) nar. zahodno lapor: kosi opoke // lapornata zemlja: češnja, vsajena na opoki
  22.      opókel  -kla -o [ǝ] prid. (ọ́) zastar. 1. razpokan: opokla gorska stena 2. grob, surov: opokle šale
  23.      opóldan  -dnéva [d] m (ọ̑ ẹ̑) redko poldan, poldne: do opoldneva je končal delo
  24.      opóldan  [d] prisl. (ọ̑) opoldne: prišel je točno opoldan
  25.      opoldánji  -a -e [d] prid. (á) opoldanski: opoldanje zvonjenje

   15.576 15.601 15.626 15.651 15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA