Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (15.501-15.525)


  1.      októbrica  -e ž (ọ́) nar. notranjsko krizantema: beli cveti oktobric ♪
  2.      októbrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oktober: topel oktobrski dan / oktobrska dela na vrtu ◊ zgod. oktobrska diploma; oktobrska revolucija socialistična revolucija leta 1917 v Rusiji ♪
  3.      oktroírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program oktroíran -a -o: oktroiran program ♦ zgod. oktroirana ustava ustava, ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander ♪
  4.      okujína  -e ž (í) teh. s kovanjem odstranjena oksidna plast, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: ob nakovalu je bilo veliko okujine ♪
  5.      okulácija  -e ž (á) agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko: okulacija in kopulacija / okulacija na speče oko pri kateri odžene oko cepiča naslednjo pomlad; okulacija na živo oko pri kateri odžene oko cepiča še isto leto ♪
  6.      okulár  -ja m (ā) fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja ♪
  7.      okulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od okulirati: uspešnost okuliranja ♪
  8.      okulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko: okulirati sadno drevje ♪
  9.      okulíst  -a m (ȋ) zdravnik specialist za okulistiko: iti na pregled k okulistu ♪
  10.      okulístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okuliste ali okulistiko: okulistični oddelek ♪
  11.      okulístika  -e ž (í) veda o očesu in očesnih boleznih: razvoj okulistike ♪
  12.      okulístka  -e ž (ȋ) zdravnica specialistka za okulistiko ♪
  13.      okúlten  -tna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. neviden, skriven: okultni vzroki ♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev // skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi 2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija psihologija, ki proučuje okultne pojave ♪
  14.      okultíst  -a m (ȋ) kdor se ukvarja z okultizmom: zanimanje okultistov za medije / bil je mistik in okultist ♪
  15.      okultístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na okultiste ali okultizem: okultistični sestanki / okultistične vede ♪
  16.      okultízem  -zma m (ȋ) nauk o spoznanju skrivnostnih, nedostopnih stvari: seznaniti se z okultizmom / očitati komu okultizem ukvarjanje s tem naukom ♪
  17.      okún  -a m (ȗ) zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže ♪
  18.      okupácija  -e ž (á) 1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji 2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije ● publ. okupacija z glasbo ukvarjanje ◊ jur. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo ♪
  19.      okupacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na okupacijo, zasedben: okupacijska oblast / okupacijsko obdobje / okupacijska cona / okupacijske čete; okupacijska vojska / okupacijski denar denar, ki je v veljavi med okupacijo ◊ med. okupacijsko zdravljenje zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela ♪
  20.      okupátor  -ja m (ȃ) kdor, navadno z bojem, spravi tuje ozemlje pod svojo oblast; zavojevalec, osvajalec: upreti se okupatorju; pregnati okupatorja; fašistični okupator / okupatorji so ga ujeli okupacijski vojaki ♪
  21.      okupátorjev  -a -o (ȃ) pridevnik od okupator: obračunali so z izdajalci in okupatorjevimi sodelavci; okupatorjevo nasilje ♪
  22.      okupátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okupatorja: okupatorske metode / okupatorske čete okupacijske čete ♪
  23.      okupírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast; zasesti, osvojiti: nacistična Nemčija je okupirala sosednje države / publ. študentje so v znak protesta okupirali univerzo 2. nedov. in dov., publ. jemati razpoložljivi čas, zaposlovati: novo delo ga je sprva popolnoma okupiralo / okupira ga zlasti problem smisla človekovega bivanja zanima ga, razmišlja o njem ● ekspr. na zabavi ga je spretno okupirala si pridobila njegovo družbo okupíran -a -o: delavski sveti so okupirani z gospodarskimi nalogami; osvobojeno ozemlje sredi okupirane Slovenije ♪
  24.      okús  -a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini // občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus 2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu 3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu // sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa ● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo ♪
  25.      okúsen 1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū) 1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih 2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni okúsno prisl.: okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje ♪

   15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501 15.526 15.551 15.576 15.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA