Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (1.526-1.550)



  1.      brôjler  -ja m (ó) agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje
  2.      brokát  -a m () vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat
  3.      brómov  tudi brômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na brom: bromova kislina, spojina / bromove tablete
  4.      bronén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz brona: bronena posoda, žica
  5.      brônolivár  -ja m (-á) livar, ki uliva bron: bronolivarji so presegli plan
  6.      bróskva  -e ž (ọ̑) bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea
  7.      brošúrica  -e ž () manjšalnica od brošura: izdajati propagandne brošurice; drobna brošurica; brošurica žepnega formata
  8.      bŕskati  -am nedov. ( ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju ● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira brskajóč -a -e: brskajoča kokoš
  9.      brstíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na brstič: brstični vrh ♦ vrtn. brstični ohrovt ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov
  10.      bŕšček  -čka m () bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen
  11.      brtávs  -a m () star. velik kos: odrezal si je brtavs črnega kruha; brtavs mesa
  12.      brtvíti  -ím nedov., brtvèn ( í) teh. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja; tesniti
  13.      brúc  -a m, or. ed. brúcom; rod. mn. brúcov, daj. mn. brúcom () žarg. slušatelj prvega letnika na univerzi: letos se je vpisalo veliko brucov / ta je najbolj zelen izmed vseh zelenih brucov
  14.      brucéla  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija, ki povzroča brucelozo
  15.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza
  16.      brúcka  -e ž () žarg. slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck
  17.      brúclja  -e ž () žarg., slabš. brucka
  18.      brúcmajór  -ja m (-ọ̑) žarg., šol. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce
  19.      brucovánje  -a s () žarg. zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucov v študentovsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje
  20.      brúcovski  -a -o prid. () nanašajoč se na bruce: brucovske šale; brucovsko vedenje / prirediti brucovski večer brucovanje
  21.      brúcovstvo  -a s () žarg. lastnost, značilnost brucov: brucovstvo se mu je poznalo na vsakem koraku
  22.      brucúlja  -e ž (ú) žarg., slabš. brucka: bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo
  23.      bruhálen  -lna -o prid. () ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva
  24.      bruhálnik  -a [n tudi ln] m () geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki
  25.      brúhanje  -a s (ū) glagolnik od bruhati: a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi b) bruhanje ognjenikov

   1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA