Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (15.226-15.250)


  1.      odsijáti  -síjem dov., odsijál (á ȋ) nav. ekspr. prenehati sijati: sonce je že odsijalo ∙ knjiž., ekspr. zvezda je odsijala za obzorje zašla ♪
  2.      odskákati  in odskakáti -skáčem, stil. odskákati -skákam dov., odskáčite, tudi odskákaj, tudi odskakájte (á á á; á) skakajoč oditi: zajec je odskakal proti gozdu / po eni nogi je odskakal proti postelji ♪
  3.      odskakljáti  -ám dov. (á ȃ) skakljajoč oditi: zajček je odskakljal iz hleva; žaba je odskakljala proti mlaki // ekspr. lahkotno oditi: odskakljala je v kuhinjo po kavo; odskakljal je za njo ♪
  4.      odskakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odskakovati: odskakovanje voza na kotanjasti cesti ♪
  5.      odskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari: ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi oškropil / odskakovala sta in se spet približevala drug drugemu 2. zaradi sunka, sunkov za hip se oddaljevati od podlage: na vozu so odskakovali zaboji s steklenicami // tako se premikati: kolesa so počasi odskakovala po kotanjasti cesti; voz je odskakoval čez debele korenine 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja; odbijati se: žoga je odskakovala od tal; krogle so odskakovale od zidov odskakováje: kovanca sta se odskakovaje kotalila po tleh odskakujóč -a -e: voz je odskakujoč drvel po klancu; od tlaka odskakujoče dežne kaplje ♪
  6.      odskóbljati  -am dov. (ọ̑) s skobljanjem odstraniti: poškodbe na lesu odskobljamo ♪
  7.      odskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odskok: odskočno mesto ♦ šport. odskočna deska telovadna priprava, s katere se zlasti preskakuje; (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: igranje v gledališču ji je bilo odskočna deska za nastop v filmu; zasedena dežela je postala odskočna deska za nadaljnja osvajanja ♪
  8.      odskočíšče  -a s (í) 1. šport. kraj, mesto odskoka: na odskočišču je imel skakalec veliko hitrost / odskočišče za skok v višino 2. knjiž. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je postalo odskočišče za vojne pohode ♪
  9.      odskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom, skoki se oddaljiti od določenega kraja, stvari: odskočil je, da bi ga ne zadel kamen; od groze je odskočil; ob poku konj odskoči; hitro, preplašeno odskočiti; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / v strahu je odskočila s ceste; odskočila sta vsak na svojo stran; pretepača sta odskočila narazen // zaradi udarca, sunka prenehati biti na določenem mestu: uprl se je v vrata in zapah je odskočil / pri stroju je odskočila ročica in mu zlomila roko 2. zaradi sunka za hip se oddaljiti od podlage: udaril je s pestjo po mizi, da so kozarci odskočili 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spremeniti smer premikanja; odbiti se: žoga je odskočila od letve 4. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: ker nista mogla z letalom pristati, sta odskočila; odskočiti z drvečega voza // šport. narediti odskok: skakalec je lepo, pravilno odskočil ● star. sonce je visoko odskočilo od gor je že visoko nad gorami; star. kmalu so odskočili od prvotnega pogovora so se oddaljili ♪
  10.      odskóčnica  -e ž (ọ̑) publ. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je bilo odskočnica za tihotapljenje zlata ♪
  11.      odskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od odskočiti: umaknil se je s hitrim odskokom / odskok padalcev iz letala ∙ publ. odskok od pravil odmik, oddaljitev ♦ šport. začetni del skoka ♪
  12.      odslávljati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide: odslavljati obiskovalce / vse ženine odslavlja zavrača 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpuščati: tudi v tej tovarni so začeli odslavljati delavce / odslavljati iz službe ♪
  13.      odsléj  in odslèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. odzdaj: odslej ne boš šla nikamor več sama 2. od takrat: odslej se je moral sam preživljati ♪
  14.      odslikáva  -e ž (ȃ) knjiž. prikaz, izraz: njegova drama je groteskna odslikava stvarnosti ♪
  15.      odslikávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. kazati, izražati: v prozi je odslikaval zgodovino svojega časa / pisava odslikava potek misli ♪
  16.      odsloníti  -slónim stil. -ím dov., odslônil stil. odslónil (ȋ ọ́, í) star. odmakniti: brez truda je odslonil desko, ki je zapirala vhod / odslonil je vrata in vstopil ♪
  17.      odslovílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se odslovi: odslovilna kretnja / odslovilno pismo ♪
  18.      odslovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca ♪
  19.      odslovíti  -ím dov., odslóvil (ȋ í) 1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: odsloviti spremljevalca; grobo ga je odslovila / odslovila je že več snubcev zavrnila; pren. tako misel je hitro odslovil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpustiti: odslovili so več delavcev / odsloviti iz službe odslovljèn -êna -o: odslovljeni delavci ♪
  20.      odslúžek  -žka m (ȗ) v kmečkem okolju delo, s katerim se nadomesti dolžno plačilo za kaj: vse ti bom vrnil z odslužkom / dajal jim je hrano in stanovanje na odslužek ♪
  21.      odslúženje  -a s (ú) glagolnik od odslužiti: odsluženje vojaškega roka / odsluženje dolga ♪
  22.      odsluževáti  -újem nedov. (á ȗ) v kmečkem okolju z delom nadomeščati dolžno plačilo za kaj: odsluževati vozarino, zemljo / najemnino in hrano je odsluževala z delom v kuhinji ♪
  23.      odslužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odslužiti: odslužitev vojaškega roka / odslužitev dolga ♪
  24.      odslužíti  in odslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. v kmečkem okolju z delom nadomestiti dolžno plačilo za kaj: vsega posojenega denarja mu še ni odslužil; stanovanje in hrano jim je morala odslužiti 2. končati določen čas trajajočo obvezno dejavnost: odslužiti vojaški rok / ekspr. odslužiti vajensko dobo / pog. odslužiti kazen prestati 3. ekspr. izrabiti se, dotrajati: cesta je odslužila; stroji so že odslužili // zaradi starosti postati nesposoben za delo: hotel se je znebiti hlapca, ki je že odslužil / ko je pes odslužil, ga je dal ustreliti odslúžen -a -o: stari odsluženi viničarji; pohištvo je bilo staro in odsluženo ♪
  25.      odsmejáti se  -sméjem se tudi -ím se dov., odsméj se in odsmèj se odsméjte se; odsmejál se (á ẹ́, í) ekspr. 1. smeje se oditi: fantje so se odsmejali po vasi 2. prenehati se smejati: smejal se je in smejal, a se je nazadnje le odsmejal ♪

   15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA