Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (1.501-1.525)



  1.      brívec  -vca m () kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu
  2.      bríven  -vna -o prid. () ki se rabi za britje: brivno zrcalce
  3.      brívka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec
  4.      brívnica  -e ž () prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico; stopiti v brivnico
  5.      brívnik  -a m () električni brivski aparat: priključiti brivnik na napetost 220 V / električni brivnik
  6.      brívniški  -a -o () pridevnik od brivnica: brivniško okno
  7.      brívski  -a -o prid. () nanašajoč se na brivce ali britje: brivski pomočnik / brivski salon brivnica / brivski aparat, pribor, stol
  8.      brizánca  -e ž () teh. lastnost, značilnost brizantnega: brizanca dinamita
  9.      brizgálnica  -e ž () 1. redko priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice 2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico
  10.      brížnost  -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela
  11.      bŕkež  -a m () ekspr., redko brkač
  12.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka
  13.      brljàv  -áva -o prid. ( á) 1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči 2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči; brljava petrolejka brljávo prisl.: sveča brljavo gori
  14.      brlóžina  -e ž (ọ̑) redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila
  15.      brnjáti  -ám nedov.) dajati si opravka z drobnimi deli; brkljati: brnjati okrog hiše, po dvorišču
  16.      brôden  -dna -o prid. (ó) ki se da prebresti: tu voda ni brodna
  17.      brôdnja  -e ž (ó) bredenje: reka je za brodnjo pregloboka
  18.      brodolòm  -ôma m ( ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom
  19.      brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev
  20.      brodolómen  -mna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na brodolom: brodolomni ostanki ladje / njegov položaj je brodolomen; brodolomno življenje
  21.      brodóvje  -a s (ọ̑) ladjevje: dubrovniško brodovje; trgovsko brodovje
  22.      brogovíta  -e ž () bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile
  23.      bròj  brôja m ( ó) zastar. število, številka: dvoštevilčni broj / to je bral v zadnjem broju Novic
  24.      brójanice  -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice
  25.      brójiti  -im nedov. (ọ̄) zastar. šteti: brojiti srebrnike / četa je brojila nad sto mož brojèč -éča -e: družba, broječa petero oseb

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA