Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (14.001-14.025)
- nèodbíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo ♪
- nèoddán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oddan: neoddano pismo / neoddano stanovanje ∙ pog. dekle je še neoddano še ni poročeno ali zaročeno ♪
- nèodgonetljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
- nèodgovóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki (še) ni odgovoren: otrok je še in neodgovoren za svoja dejanja ♦ jur. kazensko neodgovorna oseba oseba, ki po določilih zakona ni odgovorna za kaznivo dejanje 2. ekspr. ki ni v skladu z moralnimi načeli, dejanskim stanjem: neodgovorna kritika; neodgovorno dejanje, ravnanje / to so zakrivili neodgovorni posamezniki nèodgovórno prisl.: neodgovorno delati, ravnati ♪
- nèodgovórnež -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. kdor ne dela v skladu z moralnimi načeli: to je ravnanje neodgovornežev ♪
- nèodgovórnost -i ž (ȅ-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe ♪
- neodím -a m (ȋ) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Nd ♪
- nèodjemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) redko neodvzemljiv: neodjemljiva pravica ♪
- nèodjenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. raba peša nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno 2. knjiž., redko nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi nèodjenljívo prisl.: neodjenljivo se boriti, se truditi ♪
- nèodlóčenost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme ♪
- nèodnehljívost -i ž (ȅ-í) knjiž. nepopustljivost: močno so občutili njegovo neodnehljivost / odlikuje ga velika neodnehljivost ♪
- nèodpovedljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne more, ne sme odpovedati: neodpovedljiva pogodba ♪
- nèodtujljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do samoupravljanja ♪
- nèodvzéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. neodvzemljiv: neodvzetna pravica ♪
- nèogróžen -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci ♪
- néoklasicízem -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni ♪
- neokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. okoren, neroden: neokoren človek / stare, neokorne puške ♪
- nèokúsnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč // ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti ♪
- nèolúpljen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni olupljen: neolupljen krompir; neolupljena jabolka / neolupljeno deblo ♪
- nèolúščen -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni oluščen: neoluščen grah / neoluščeno seme ♪
- nèomadeževán -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni omadeževan: neomadeževan človek / neomadeževan značaj / neomadeževana preteklost neoporečna ∙ ekspr. nagnil se je nad še neomadeževan list nepopisan; ekspr. neomadeževano perilo čisto ♪
- nèomadeževánost -i ž (ȅ-á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neomadeževanega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove neomadeževanosti / neomadeževanost ljubezni ♪
- nèomahljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni omahljiv: neomahljiv človek; ostal je odločen in neomahljiv // star. trden, neomajen: njegov sklep je neomahljiv; neomahljivo zaupanje ♪
- nèomahljívost -i ž (ȅ-í) lastnost neomahljivega človeka: občudovali so njegovo odločnost in neomahljivost ♪
- nèomaján tudi nèomájan -a -o prid. (ȅ-á; ȅ-ā) nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija ♪
13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101