Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (13.976-14.000)
- nenádoma prisl. (ȃ) izraža trenutnost: nenadoma ga je obšla slabost; nenadoma se zasmejati / ekspr. kar nenadoma so ugasnile vse luči / v osmrtnicah nenadoma nas je zapustila naša mati // izraža nepričakovanost: nenadoma priti; zgodilo se je tako nenadoma, da se je zdrznil / nenadoma je obogatel nahitro ♪
- nènajávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni najavljen: na obisk je prišel nenajavljen ♪
- nènapadálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni napadalen: nenapadalen človek; nenapadalna žival / to je bil pomirjevalen, nenapadalen govor ♦ polit. skleniti nenapadalno pogodbo ♪
- nènarejênost -i ž (ȅ-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost ♪
- nènasitljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko ♪
- nènasitljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nenasitljivega človeka: nenasitljivost otrok / s porazom so dobili plačilo za svojo nenasitljivost ♪
- nènasítnež -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje ♪
- nènasítnica -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. nenasitna ženska: ta nenasitnica ne bo nikoli zadovoljna ♪
- nènasítnik -a m (ȅ-ȋ) knjiž. nenasiten človek: zdaj ima tudi ta nenasitnik najbrž dovolj ♪
- nènasítnost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija ♪
- nènaspán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni naspan: nesrečo je povzročil nenaspan voznik; zbudil se je utrujen in nenaspan / nenaspane oči ♪
- nènatánčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki nènatánčno prisl.: nenatančno določena dolžina ♪
- nènatánčnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenatančnega človeka: nenatančnost pri delu / nenatančnost izdelave ♪
- nènatísnjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni natisnjen: nenatisnjena zbirka pesmi ♪
- nènatúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. nenaraven: nenaturna smrt; nenaturno življenje / nenaturno veselje prisiljeno ♪
- nènazórnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nenazornega: nenazornost izražanja ♪
- nènormálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek ♪
- nèobčutljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neobčutljivega: neobčutljivost kože / neobčutljivost za bolečine / ekspr. znan je po svoji moralni neobčutljivosti ♪
- nèobíčen tudi nèóbičen -čna -o prid. (ȅ-ȋ; ȅ-ọ̑) zastar. nenavaden: neobična velikost sadeža / ima neobičen spomin ♪
- nèoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo ♪
- nèobremenjênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neobremenjenega: neobremenjenost okrasnih stebrov / duševna neobremenjenost ♪
- nèobstòj -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju ♪
- nèobvládan -a -o prid. (ȅ-ā) ki se ne obvladuje, ne zadržuje: neobvladan človek / neobvladani gibi / neobvladana jeza nèobvládano prisl.: neobvladano je zakričala na mater ♪
- nèočíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti ♪
- néodarvinízem -zma m (ẹ̑-ȋ) teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem ♪
13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076