Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (13.876-13.900)
- nèizvršèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega ♪
- nêizvrševánje -a s (ȅ-ȃ) publ. neizpolnjevanje: neizvrševanje dolžnosti / neizvrševanje predpisov, sklepov neizvajanje ♪
- nèizvršljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) publ. neizpolnljiv: neizvršljivo naročilo / neizvršljiv načrt neuresničljiv, neizvedljiv ♪
- nèizzván -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izzvan: neizzvan napad / neizzvane žalitve ♪
- nèizživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena 2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje ♪
- nèizživétost -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neizživetega: bolečina ljubezenske neizživetosti ♪
- nèizžívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizživet: umrl je mlad, neizživljen / pesnikov talent je ostal neizživljen / neizživljena ljubezen / neizživljena telesna moč ♪
- nèják -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) star. šibek, slaboten: mlad je še in nejak / nejako telo ♪
- nèjásen -sna -o prid. (ȅ-á) ki ni jasen: nejasna slika / slišal se je nejasen šum; nejasna izgovarjava, pisava / njegovi cilji so nejasni / dajati nejasne odgovore / izid bolezni je še nejasen / nejasno izražanje / nejasna prihodnost nèjásno prisl.: nejasno izgovarjati besede; svojo nalogo si je zelo nejasno predstavljal; dogodka se samo nejasno spominjam ♪
- nèjásnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nejasnega: nejasnost obrazov na sliki / vsebinska nejasnost povesti / v obtoženčevi izpovedi je bilo tudi nekaj manjših nejasnosti nejasnih izjav, navedb ♪
- nèjáven -vna -o prid. (ȅ-á) nasproten, drugačen od javnega: javne in nejavne ustanove / nejavno predvajanje filma / nejavna seja tajna, zaprta ♪
- nèjàz -jáza m (ȅ-ȁ ȅ-ȃ) filoz., po Fichteju kar ni jaz: bivanje nejaza ♪
- nèjéšč -a -e prid., tudi neskl. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni ješč: neješči otroci; fant je zelo neješč; neješča žival ♪
- nèjéščnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost neješčega človeka ali živali: otrokova neješčnost jo je skrbela; neješčnost živine / neješčnost je navadno znamenje bolezni pomanjkanje teka ♪
- nejevéra -e ž (ẹ́) star. 1. nezaupanje, dvom: nejevera v uspeh / sprejemati novotarije z nejevero 2. brezverstvo: pisati proti nejeveri ♪
- nejevérec -rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: znano je bilo, da je nejeverec ♪
- nejevéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bodi tako nejeveren / še vedno mu ne verjame, ta nejeverni Tomaž 2. star. ki ni veren; neveren: verni in nejeverni ljudje ♪
- nejevérnik -a m (ẹ̑) star. 1. brezverec: šel je v svet in postal nejevernik 2. za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik: bojevati se proti nejevernikom ♪
- nejevérnost -i ž (ẹ́) star. nezaupanje, dvom: iz očetovih oči je ob sinovih besedah odsevala nejevernost / poslušal ga je z nejevernostjo ♪
- nejevólja -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob sinovih besedah je očeta obšla nejevolja; izraziti nejevoljo nad kom; kazati nejevoljo / nejevolja se mu bere na obrazu; le s težavo je premagoval nejevoljo / spravljati koga v nejevoljo / z nejevoljo je privolil nerad ♪
- nejevóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu ∙ star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe nejevóljno prisl.: nejevoljno odgovoriti, vprašati; nejevoljno je zmajeval z glavo ♪
- nejevóljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. spravljati v nejevoljo: truden je, zdaj ga ne bomo še mi nejevoljili s tem; vsi ti opravki so ga nejevoljili / danes ga je vse nejevoljilo; oče se zmeraj nejevolji nanj jezi ♪
- nejevóljnik -a m (ọ̑) knjiž. nejevoljen človek: nekateri se z menoj niso strinjali, a se nisem zmenil za te nejevoljnike ♪
- nejevóljnost -i ž (ọ́) knjiž. nejevolja: nejevoljnost ga je obšla / nejevoljnost se mu bere na obrazu ♪
- nèjunáški -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki mu manjka poguma, junaštva: nejunaški vojaki / to je bil nejunaški boj / nejunaška smrt ♪
13.751 13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976