Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (1.251-1.275)
- bosílje -a s (ȋ) knjiž. bazilika, bažiljka: šopek bosilja ♪
- bosíljek -jka m (ȋ) nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: dehteči bosiljek ♪
- bosírati -am nedov. in dov. (ȋ) arhit. površinsko obdelati kamen ♪
- bosják -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka ♪
- bosjáški -a -o (á) pridevnik od bosjak 2: bosjaško življenje ♪
- bosopétka -e ž (ẹ̑) ekspr. bosa ženska, navadno deklica: majhna bosopetka ♪
- botáničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
- bótra -e ž (ọ́) 1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra // navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo! ∙ tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela 2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo ♪
- bótrov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na botre: botrovo darilo; sam.: nar. botrovi so dobri ljudje člani botrove družine ♪
- bóza -e ž (ọ̑) osvežujoča orientalska pijača iz koruzne moke in sladkorja: piti bozo; ugasiti žejo z bozo ♪
- bóžec -žca m (ọ̑) redko ubožec, revež ♪
- božjakovína -e ž (í) les božjega drevca ♪
- božjepráven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma ♪
- bráč 2 -a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja ♪
- bráčka -e ž (ȃ) gozd. braška ♪
- bráda -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čop ● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi
najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase ◊ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa ♪
- bradáč -a m (á) ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado: bradač jih je jezno gledal; nepočesani bradač / škrat bradač // šalj. kozel: bradač je zameketal in pobegnil ◊ zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo, Mullus ♪
- bradàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz ∙ ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara ♦ teh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje ♪
- bradátec -tca m (ȃ) ekspr., redko kdor ima (dolgo, gosto) brado; bradač: skuštran bradatec ♪
- bradátost -i ž (á) značilnost bradatega človeka ♪
- bradavíca -e ž (í) majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice: na obrazu ima bradavico; izžgati bradavice // pigmentirani vrh prsi, vrh dojke: prsna, sesna bradavica ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino ♪
- bradavíčar -ja m (ȋ) ekspr., redko kdor ima bradavice: kako grdo gleda ta bradavičar ♦ zool. strupen severnoameriški kuščar z bradavičasto kožo prsteno rjave barve, Heloderma suspectum ♪
- bradavíčast -a -o prid. (í) 1. poln bradavic: bradavičasta koža ♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej 2. podoben bradavici: bradavičast izrastek ♪
- bradavíčavost -i ž (í) redko pojavljanje, obstajanje bradavic ♪
- bradavíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic ♪
1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351