Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (12.276-12.300)



  1.      múlica  -e ž (ú) manjšalnica od mula1: jahati na mulici
  2.      muline  tudi mouliné -ja [muliné] m (ẹ̑) tekst. sukana preja iz dveh ali več niti različne barve, debeline ali kakovosti: tkati iz mulineja // tkanina iz te preje: obleka iz mulineja ◊ obrt. bombažna prejica iz šestih niti za vezenje, ki se da deliti na posamezne niti
  3.      múliti  -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme
  4.      múliti se  -im se nedov.) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo
  5.      múlj  -a m () drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo ◊ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji
  6.      múljast  -a -o prid. () poln mulja: muljasto dno reke
  7.      muljáva  -e ž () nar. trava, paša: v marcu še ni muljave
  8.      múljenje 1 -a s (ū) glagolnik od muliti: muljenje trave / muljenje plevela ♦ agr. čas muljenja čas, ko žival na paši muli travo
  9.      múljenje 2 -a s (ū) ekspr. kujanje, zamera: naveličal se je njenega vpitja in muljenja
  10.      múlji  -a -e prid. () nanašajoč se na mule: mulje meso / mulji hrbet / mulji samec
  11.      múlo  -ta m () nar. zahodno nedorasel fant, deček: mulo je že spet nekam izginil
  12.      mulovódec  -dca m (ọ̑) kdor vodi in oskrbuje mulo: mulovodci so pregledali tovore; določili so ga za mulovodca / pri partizanih je bil mulovodec
  13.      multi...  ali múlti... prvi del zloženk () nanašajoč se na mnogo, več: multiformen; multilateralen, multimilijonar
  14.      múltilaterálen  -lna -o prid. (-) večstranski, mnogostranski: multilateralni odnosi, sestanki; multilateralna pogodba, trgovina
  15.      múltimilijonár  -ja m (-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar
  16.      múltinacionálka  -e ž (-) žarg., v kapitalistični ekonomiki veliko podjetje, ki posluje v več državah
  17.      multípel  -pla -o prid. () knjiž. mnogokraten, večkraten: multipli proporci ◊ med. multipli abscesi abscesi, ki se pojavijo na več mestih hkrati; multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi
  18.      multiplicírati  -am nedov. in dov. () knjiž. množiti: že zna multiplicirati / publ. v tem času so se mnoga vprašanja le multiplicirala večkrat ponavljala multiplicíran -a -o: multiplicirano število ♦ ekon. multiplicirano delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti
  19.      multiplikácija  -e ž (á) knjiž. množenje, množitev: multiplikacija enic; dividiranje in multiplikacija / publ. multiplikacija istih motivov v raznih oblikah
  20.      multiplikánd  -a m (ā) mat. število, ki se množi; množenec: multiplikand in multiplikator
  21.      multiplikátor  -ja m () 1. mat. število, s katerim se množi; množitelj: multiplikand in multiplikator 2. ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči: izračunati multiplikator / denarni, investicijski multiplikator
  22.      múltivibrátor  -ja m (-) elektr. naprava za proizvajanje sunkovite, enakomerno se spreminjajoče električne napetosti: proizvajanje visokih tonov z multivibratorji
  23.      múltivitamínski  -a -o prid. (-) ki vsebuje veliko (različnih) vitaminov: multivitaminski napitek, preparat
  24.      mumificíranje  -a s () glagolnik od mumificirati: mumificiranje trupla; načini mumificiranja
  25.      mumificírati  -am nedov. in dov. () s sušenjem in balzamiranjem delati kaj, zlasti truplo, odporno proti razpadanju: mumificirati truplo; mumificirati živali; na vročem in suhem zraku so se trupla mumificirala mumificíran -a -o: mumificirana riba; mumificirano telo velikega voditelja; ekspr. presojati kaj s stališča mumificiranega narodnjaštva nesodobnega, neživljenjskega

   12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA