Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (11.776-11.800)



  1.      metódičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na metodiko: metodični principi / metodična pomagala 2. načrten, premišljen: metodična razporeditev dela; metodično spoznavanje samega sebe ◊ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane metódično prisl.: metodično obravnavati učno snov
  2.      metódičnost  -i ž (ọ́) načrtnost, premišljenost: metodičnost gradnje / metodičnost mišljenja / raziskovanja se je lotil z znano metodičnostjo
  3.      metódik  -a m (ọ́) strokovnjak za metodiko: zborovanje metodikov / njegov profesor matematike je dober metodik zna dobro poučevati matematiko
  4.      metódika  -e ž (ọ́) navadno s prilastkom 1. nauk o poučevanju kakega (šolskega) predmeta: metodika zemljepisnega pouka / metodika maternega jezika / šolska metodika / učbenik kaže napredek v metodiki ♦ ped. posebna metodika metodika o poučevanju posebnega predmeta ali o poučevanju na določeni šolski stopnji 2. zastar. metodologija: metodika racionalizma
  5.      metodíst  -a m () rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki poudarja versko obnovo, odpravljanje verskih zablod, mlačnosti: bil je pobožen metodist; baptisti in metodisti / postal je član metodistov
  6.      metodístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metodiste: metodistična cerkev / metodistični pridigar
  7.      metodizírati  -am nedov. in dov. () redko uvajati metodo v kaj: metodizirati pouk / metodizirati mišljenje
  8.      metodologíja  -e ž () navadno s prilastkom skupek metod, ki se uporabljajo pri kakem raziskovanju, mišljenju: sociološka metodologija temelji na statistiki; izpopolniti, obvladovati znanstveno metodologijo; metodologija filozofije, psihologije / publ. metodologija ugotavljanja dohodka metode za ugotavljanje dohodka
  9.      metodolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na metodologijo ali metodo: metodološki principi; to je metodološko vprašanje / razpravi je očital stvarne in metodološke napake / imel je nekaj metodoloških pripomb metodolóško prisl.: metodološko je problem dobro obdelan
  10.      metódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na (učno) metodo: metodska navodila
  11.      metonímičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metonimijo: metonimični pomen besede / metonimično izražanje metonímično prisl.: metonimično rabljena beseda
  12.      metonimíja  -e ž () lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem: metafore, metonimije in druga pesniška sredstva / jezik tvori nove pomene tudi z metonimijami
  13.      metópa  -e ž (ọ̑) arhit. kamnita plošča med triglifoma dorskega friza, navadno plastično okrašena: metope Partenona; reliefi metop
  14.      métov  -a -o prid. (ẹ̑) redko metin: metovi kolački
  15.      metráža  -e ž () žarg. 1. film. dolžina filma, izražena v metrih: film ima razmeroma kratko metražo / film dolge metraže dolgometražni film 2. dolžina česa sploh, izražena v metrih: zaradi majhne metraže je cena blaga visoka
  16.      metrésa  -e ž (ẹ̑) knjiž. ženska, s katero ima poročen moški spolno razmerje; priležnica, ljubica: imeti, vzdrževati metreso; žena je vedela za njegovo metreso / kraljeva metresa
  17.      métrga  -e ž (ẹ́) etn. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti kruh v metrgi
  18.      métričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na metrum: naglasni metrični princip, sistem; metrični vzorec; metrična doba / sonet in druge stalne metrične oblike ♦ tekst. metrična številka številka, ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje
  19.      métrika  -e ž (ẹ́) lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu: svoji slovnici je dodal tudi metriko / zakoni slovenske metrike / metrika egipčanske poezije še ni dokončno pojasnjena
  20.      metró  -ja m (ọ̑) podzemna železnica: zgraditi metro; moskovski, pariški metro / peljati se z metrojem
  21.      metrójski  -a -o (ọ̑) pridevnik od metro: metrojska postaja
  22.      metrologíja  -e ž () nauk o merah, meroslovje: glavna problema metrologije sta točnost in merske enote
  23.      metronóm  -a m (ọ̑) muz. priprava za natančno določanje hitrosti izvajanja skladb: pri vajah je uporabljal metronom; udarci metronoma
  24.      metrópola  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. 1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola; obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta 2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij; valuta metropole
  25.      metropolíja  -e ž () 1. rel. upravna enota katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ustanoviti metropolijo; slovenska metropolija 2. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena metropolitu: voditi metropolijo

   11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA