Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (11.526-11.550)


  1.      maščeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se (rad) maščuje: maščevalen človek; ne bodi tako maščevalen / maščevalen značaj / maščevalni naklepi; rodila se je maščevalna misel ♪
  2.      maščeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki koga maščuje ali se maščuje: maščevalka umorjenega očeta; pren., pesn. vest, maščevalka zločina ♪
  3.      maščeválnež  -a m (ȃ) ekspr. maščevalen človek: ne bodi tak maščevalnež ♪
  4.      maščeválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost maščevalnega človeka: bojijo se ga zaradi njegove maščevalnosti / polotila se ga je maščevalnost; uboj iz maščevalnosti ♪
  5.      maščevánje  -a s (ȃ) neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico: želja po maščevanju; ekspr.: kovati, kuhati maščevanje; prišel bo čas maščevanja ∙ ekspr. (nedolžna) kri kliče, vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjenega je treba maščevati; šalj. maščevanje je sladko // duševno stanje, v katerem se želi napraviti to dejanje: prevzelo ga je maščevanje; požig iz maščevanja / to je storil iz maščevanja; hiral je v maščevanju do sina // v zvezi krvno maščevanje, pri nekaterih (primitivnih) narodih navada, da praviloma moški član družinske skupnosti ubije ubijalca ali člana njegove družinske skupnosti: tam še obstaja krvno maščevanje / to je bilo krvno maščevanje ♪
  6.      maščeváti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico: maščevati krivico, razžalitev; maščevati bratovo smrt; sklenil je, da se bo maščeval; maščevati se komu; maščevati se za krivico, očeta; maščevati se nad kom maščeváti se nav. 3. os. povzročiti slabe, neprijetne posledice: malomarnost pri delu se bo kasneje zelo maščevala; to se jim bo še maščevalo ∙ vsaka krivica se maščuje maščeván -a -o: zločin je bil maščevan ♪
  7.      maščevína  -e ž (í) anat. maščobno tkivo: plast maščevine ♪
  8.      máščevje  -a s (á) anat. maščobno tkivo: podkožno maščevje ♪
  9.      maščôba  -e ž (ó) trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: v tkivu se nabira maščoba; iz maščob izdelovati milo; bogat z maščobami / pražiti na maščobi masti, olju, maslu / plast podkožne maščobe / rastlinska, živalska maščoba / maščoba plava po juhi ∙ ekspr. sama maščoba ga je zelo je debel ♦ kem. razgradnja maščob ♪
  10.      maščôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na maščobo: s telovadbo odpraviti maščobne blazinice na nogah; maščobna kapljica / maščobna olja / maščobna umazanija ◊ anat. maščobna celica celica, ki shranjuje maščobne kapljice; maščobno tkivo; kem. maščobna kislina alifatska kislina z eno karboksilno skupino in s sodim številom ogljikovih atomov; med. maščobna embolija embolija s kepicami maščobe ♪
  11.      mašé  -ja m (ẹ̑) papir., v zvezi papirni maše papirmaše: izdelan iz papirnega mašeja ♪
  12.      mášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mašo: mašni plašč; mašna knjiga liturgična knjiga, v kateri so besedila za maše; mašna knjižica molitvenik; mašno vino vino, ki se uporablja pri maši ∙ star. to je njena mašna ruta boljša, nedeljska ♪
  13.      mašênje  -a s (é) glagolnik od mašiti: mašenje lukenj / mašenje nogavic ♪
  14.      maševánje  -a s (ȃ) glagolnik od maševati: pripraviti se za maševanje; navodila za maševanje ♪
  15.      maševáti  -újem nedov. (á ȗ) rel. opravljati mašo: mašuje vsak dan ob sedmih; maševati na prostem, v cerkvi / maševati za pokojnega očeta ♪
  16.      mašílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se maši: mašilna priprava ♪
  17.      mašílka  -e ž (ȋ) strojn. priprava ob batnici, ki preprečuje uhajanje tekočine iz valja ♪
  18.      mašílo  -a s (í) 1. stvar, s katero se maši: predivo je dobro mašilo; pri sodu, ki pušča, uporabljati mašila / kljub mašilu v ušesih je dobro slišal 2. knjiž., ekspr. kar nezadovoljivo nadomešča kaj: ta prizor v drami je le mašilo / urednik je zaradi pomanjkanja gradiva napisal za mašilo več pesmic ◊ lit. metrično mašilo beseda, ki se uporabi brez vsebinske potrebe za metrično polnost verza ♪
  19.      mašína  -e ž (ȋ) 1. pog. stroj: mašine brnijo; cel dan dela med mašinami; dela kot mašina / pisati na mašino na pisalni stroj; mlatiti z mašino z mlatilnico // šivalni stroj: šivati na mašino 2. žarg., avt. (avtomobilski) motor: mašina je dobra, karoserija pa že uničena // pog., ekspr. avtomobil, zlasti boljši: kupil je novo mašino 3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašina, ga lomiš ● pog., slabš. glasovalna mašina vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago ♪
  20.      maškaráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. oblačiti v maškaro: maškarati otroka za pustno prireditev; vse dopoldne so se maškarali // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: ta mati hčer preveč maškara ♪
  21.      máte  -ja m (ȃ) zlasti v južnoameriškem okolju čaj iz listov paragvajske bodike: piti mate; neskl. pril.: mate čaj ♪
  22.      matemátika  -e ž (á) 1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic 2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika ● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti ◊ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah ♪
  23.      materiál  -a m (ȃ) 1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala // navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo // s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala 2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material ♦ ekon. reprodukcijski material b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom: publ. človeški material ljudje; žarg. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note 3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. skupščinski materiali ♪
  24.      materialízem  -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti materije: pristaš materializma; razvoj materializma; materializem in idealizem 2. nav. slabš. prizadevanje zlasti za gmotne koristi in materialne dobrine: materializem ga je delal egoističnega; dobro je poznal njegov materializem ◊ filoz. dialektični materializem nauk o splošnih zakonitostih razvoja narave, družbe in mišljenja; historični ali zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; ped. didaktični materializem poudarjanje posredovanja učne snovi na račun razvijanja duševnih sposobnosti učencev ♪
  25.      materiálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost materialnega: materialnost stvari / pri drugih je videl samo materialnost ♪

   11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA