Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (11.326-11.350)
- makarónov -a -o prid. (ọ̑) gastr., navadno v zvezi makaronovo meso jed iz makaronov in na majhne koščke narezanega mesa v omaki ♪
- makarónski -a -o prid. (ọ̑) pog., slabš. italijanski: on je edini slovenski natakar v tej makaronski kavarni ♪
- máki -ja m (ȃ) nav. mn., zool. majhne, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Cheriogalaginae ♪
- máko -a m, tudi neskl. (ȃ) tekst. dolgovlaknati egiptovski bombaž: presti mako // pog. tkanina, pletenina iz tega bombaža: mako se dobro pere; neskl. pril.: mako bombaž; mako preja, tkanina ♪
- mákroekonomíja -e ž (ȃ-ȋ) ekon. ekonomija, ki se ukvarja z narodnim gospodarstvom kot celoto: razvoj makroekonomije ♪
- makroskópski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom, ant. mikroskopski: makroskopski pojavi / makroskopsko opazovanje makroskópsko prisl.: makroskopsko stvar ni spremenjena ♪
- maksimíranje -a s (ȋ) glagolnik od maksimirati: maksimiranje cen; maksimiranje denarnega obtoka ♪
- malakologíja -e ž (ȋ) veda o mehkužcih ♪
- málček -čka m (ȃ) knjiž. predšolski otrok, zlasti deček: malček občuduje novi avto; slikanice za naše malčke; šolarji in malčki // ekspr. (majhen) sin: pri sosedovih so dobili še enega malčka; svojega malčka je izročila sosedi v varstvo ◊ ped. otrok od prvega do tretjega leta starosti ♪
- málhast -a -o [u̯h] prid. (ȃ) ekspr. po obliki podoben malhi: malhasti žepi ♪
- malíčiti -im nedov. (í ȋ) nav. ekspr. spreminjati naravno, pravilno obliko česa: bolezen mu maliči obraz // spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: ta avtor maliči jezik; maličiti sistem // pačiti, potvarjati: ponarejati in maličiti dejstva; maličiti dogodke / redko kaj se tako lepotičiš in maličiš ♪
- maligán -a m (ȃ) 1. agr. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah: to žganje ima trideset maliganov // mn., pog., ekspr. alkoholna pijača: kmalu je začutil učinek maliganov 2. kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z maliganom določiti stopnjo alkohola v vinu ♪
- maligánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maligan: ugotoviti maligansko stopnjo vina / biti v maliganskem razpoloženju, stanju ♪
- malígen -gna -o prid. (ȋ) med. nevaren, škodljiv, poguben, ant. benigen: maligna bula; maligna novotvorba / maligna bolezen ♪
- malignóm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic kakega tkiva: zdravljenje malignomov ♪
- malík -a m (í) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog: častiti, moliti malike; zažigati kadilo pred malikom / ekspr. zavreči malike opustiti pogansko vero 2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi posnemati: pesnik je postal njihov malik; biti malik zatiranih / narodni malik 3. ekspr. najvišji vzor, ideal: njihov malik je denar 4. star. škrat: nagajivi malik ● sedi, stoji kot malik negibno, togo ♪
- malikoválec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec 2. ekspr. kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja ♪
- malikoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od malikovalec ♪
- malikoválski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na malikovalce ali malike: odpraviti malikovalske običaje / malikovalsko ljudstvo / malikovalska ljubezen staršev do edinčka velika in nekritična malikoválsko prisl.: ljubiti koga (po) malikovalsko ♪
- malikoválstvo -a [u̯s] s (ȃ) čaščenje malikov: izganjati malikovalstvo; razširjenost malikovalstva ♪
- malikovánje -a s (ȃ) glagolnik od malikovati: malikovanju vdano ljudstvo; zapustiti malikovanje / malikovanje blaga, bogastva, moči ♪
- málinski -a -o prid. (á) star. mlinski: malinski kamen; malinsko kolo ♪
- malobrížen -žna -o prid. (ȋ) star. ki kaže malo zanimanja, ravnodušen: pripovedovati malobrižnim ljudem; malobrižen do dela; malobrižen za življenje okrog sebe / hoditi z malobrižnim korakom malobrížno prisl.: malobrižno odgovoriti ♪
- malodúšnost -i ž (ū) lastnost, značilnost malodušnega človeka: boriti se proti malodušnosti tovarišev / po neuspehu se ga je lotila malodušnost; premagati malodušnost / iz malodušnosti je opustil študij ♪
- málokjé prisl. (á-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: malokje točijo boljše vino ∙ za otroke je poskrbljeno kakor malokje zelo ♪
11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426