Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (11.251-11.275)
- luščílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) les. stroj za izdelovanje furnirja ♪
- luščílnica -e ž (ȋ) 1. obrat za luščenje semen: luščilnica riža / luščilnica za gozdno semenje 2. agr. luščilnik ♪
- luščílnik -a m (ȋ) agr. stroj ali priprava za luščenje: dati, stresti riž v luščilnik / luščilnik deteljnega semena; luščilnik za koruzo robkalnik ♪
- luščína -e ž (í) zunanji del stroka: spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine // ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino: luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj / jajčne luščine lupine ♪
- luščínast -a -o prid. (í) ki ima luščino: luščinasto seme, zrno ♦ agr. luščinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj ♪
- luščínica -e ž (í) manjšalnica od luščina: luščinice sončnic ♪
- luščíti in lúščiti -im nedov. (ȋ ú) 1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru // odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / redko luščiti jajce lupiti 2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo // v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. zavest proletariata se je šele luščila iz splošne družbene miselnosti ∙ ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale 3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet ◊ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža izgubljati
zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu luščèč -éča -e: luščeče se stene lúščen -a -o: luščeni furnir; luščeni oves ♪
- lúški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na luko: v daljavi se je že videl luški svetilnik; luške naprave / luške pristojbine / luški delavci ♦ navt. luški kapitan predstojnik luške kapitanije; luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij; poslopje tega urada ♪
- lúšten -tna -o prid. (ú ȗ) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila luštna; luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima // prijeten, zabaven: s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo družaben, zabaven lúštno prisl.: tako luštno zna pogledati / v povedni rabi: pri vas je pa luštno; na izletu so se imeli luštno ♪
- lúštkan -a -o prid. (ȗ) pog., ekspr. čeden, ljubek: sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo ♪
- lúštrek in lúštrk -a m (ȗ) vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka; zdravilna pijača iz luštreka ♪
- lutécij -a m (ẹ́) kem. redka kovina sive barve, element Lu ♪
- luterán -a m (ȃ) star. protestant, evangeličan: katoličani in luterani v Prekmurju ♪
- luteránec -nca m (ȃ) raba peša protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanov ♦ rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa ♪
- luteránka -e ž (ȃ) raba peša protestantka, evangeličanka ♪
- lútkica -e ž (ȗ) manjšalnica od lutka: igra se z lutkico ♪
- lúža -e ž (ú) 1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah // plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži 2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina; umorjeni je ležal v luži krvi ● ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean ♪
- lúžiški -a -o prid. (ū) nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi ◊ arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli ♪
- ma vez., nar. zahodno, v protivnem priredju pa, ampak: dela, ma ne rad / elipt. ma vi niste iz naših krajev ♪
- macêsnovje -a s (é) macesnov gozd: pot skozi redko macesnovje / z bukovjem in macesnovjem obrasla pobočja z macesnovim drevjem ♪
- máčehica -e ž (á) ekspr. mačeha 2: nasaditi mačehice ♪
- máčkar -ja m (ȃ) nav. ekspr. kdor goji ali prodaja mačke ♪
- máčkovec -vca m (á) privrženec hrvatskega politika Mačka: neuspešna prizadevanja mačkovcev ♪
- mádežek -žka m (ȃ) manjšalnica od madež: na srajci je bilo videti nekaj rjavih madežkov ♪
- madeževáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo ♪
11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351