Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (11.151-11.175)
- ludíst 2 -a m (ȋ) zgod., v Angliji pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela: zmota ludistov ♪
- lúftar -ja m (ú) žarg. lahkomiseln, neresen, nereden človek: na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem? ♪
- lukamatíja -e ž (ȋ) šalj. lokomotiva: lukamatija je sopihala čez most ♪
- luknják -a m (á) grad. zidna opeka z manjšimi, gostejšimi luknjami: izdelovati luknjake in votlake ♪
- lúknjičast -a -o prid. (ȗ) poln luknjic: škatlica z luknjičastim pokrovom; cedilo ima luknjičasto dno / luknjičasti siri ♦ bot. luknjičaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo trosi, Polyporaceae; obrt. luknjičasti vzorec vezenine ♪
- lúknjičati -am nedov. (ȗ) redko delati luknjice: luknjičati liste lúknjičan -a -o: papir je ob robu luknjičan ♪
- lúknjičav -a -o prid. (ȗ) poln luknjic: trhel, luknjičav les; luknjičava streha / kruh, sir je luknjičav // ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic: luknjičav kamen; luknjičava tla / luknjičava snov ♪
- lúknjičavost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost luknjičavega: luknjičavost sira, sredice / luknjičavost kamnine; raziskovati luknjičavost tal ♦ agr. listna luknjičavost glivična bolezen koščičastih sadnih dreves, pri kateri nastanejo v listih luknjice kot posledica sušenja listnega tkiva ♪
- lukobrán -a m (ȃ) zid z nasipon, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: valovi se zaganjajo v lukobran ♪
- lúkov -a -o prid. (ȗ) nar. vzhodno čebulen: lukovi listi / lukova juha ♪
- lukratíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž., redko donosen, dobičkonosen: lukrativni trgovski posli ♪
- lúks tudi lúx -a [luks] m (ȗ) fiz. enota za merjenje osvetljenosti: meriti z luksi; osvetljenost stanovanjskih prostorov naj bi bila okoli šestdeset luksov ♪
- lúksméter -tra m (ȗ-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje osvetljenosti: kazalec na luksmetru ♪
- luksuriózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko razkošen, sijajen: luksuriozne sobane luksuriózno prisl.: luksuriozno živeti; luksuriozno opremljeno stanovanje ♪
- lúksuz in lúksus -a m (ȗ) 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje: za življenje ne potrebujem luksuza; s svojo plačo si ne more privoščiti luksuza / pog., ekspr. ta luksuz nas je stal pet tisoč / nav. ekspr., v povedni rabi: dopust ni luksuz, ampak potreba; vozil se je z avtom in to je bil luksuz, ki si ga prej ni mogel niti predstavljati; to je drag, nepotreben luksuz / pog., ekspr. saj nisem šel tja za luksuz šel sem tja, ker je bilo treba; pren., ekspr. trdil je, da je poštenje luksuz 2. razkošna oprema, razkošni predmeti: hotel je brez luksuza, a udoben; luksuz palač / davek na luksuz ♪
- lúksuzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na luksuz, razkošen: a) tako luksuznega hotela še nisem videl; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobil b) carina na luksuzne predmete; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo ◊ zal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi lúksuzno prisl.: luksuzno opremljeno stanovanje ♪
- lukúlski -a -o prid. (ȗ) knjiž., redko obilen, razkošen, bogat: prirejati lukulske večerje ♪
- lúla -e ž (ȗ) zastar. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: natlačiti, prižgati si lulo / turška lula ♪
- lúlati -am nedov. (ȗ) otr. opravljati malo potrebo: lulati in kakati / sem že lulal ♪
- lúlček -čka m (ȗ) otr. moški spolni ud ♪
- lúlek -lka m (ȗ) otr. moški spolni ud ♪
- lumbágo -a m (ȃ) med. nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek ♪
- lumbálen -lna -o prid. (ȃ) med. nanašajoč se na ledje, ledven: lumbalna nevralgija / lumbalna punkcija punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc ♪
- lúmen -mna in -a m (ú) 1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi 2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov ● iron., redko ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten ♪
- luminál -a m (ȃ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala ♪
11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251