Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (10.826-10.850)



  1.      legitimízem  -zma m () zgod. nazor, da ima vladar nedotakljivo pravico do prestola: biti zagovornik legitimizma // nazor, da je obstoječa politična ureditev v monarhiji nedotakljiva: legitimizem ni upošteval vedno bolj perečega narodnostnega vprašanja v Avstro-Ogrski
  2.      legitímnost  -i ž () lastnost, značilnost legitimnega: legitimnost predstavnikov
  3.      lêglo  -a s (é) 1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla // redko gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo 2. redko kotitev: skrbeti za psico v času legla 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije 4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo
  4.      légnar  -ja m (ẹ́) 1. lesena podloga za sode v kleti; lega: položiti sod na legnarje; hrastovi legnarji 2. vsak od dveh poševno ležečih tramov za nakladanje, razkladanje težkih predmetov: spuščati hlode, sod s tovornjaka po legnarjih // vsak od dveh vzporednih tramov na vozu, kadar se prevažajo težki predmeti: legnarji so škripali pod težo zabojev
  5.      leidenski  gl. leydenski
  6.      lekárnarka  -e ž () 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarka 2. redko farmacevtka
  7.      léksičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na leksiko: leksične značilnosti štajerskih govorov / baltoslovanske leksične paralele
  8.      léksikon  -a m (ẹ̄) 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije ∙ ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični
  9.      lematizácija  -e ž (á) lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje
  10.      lemúr  in lémur -a m (; ẹ̑) nav. mn., v rimski mitologiji blodeči (hudobni) duh umrlega: mani in lemuri; pren., knjiž. lemuri v Goethejevem Faustu
  11.      lenír  -ja m (í) 1. zastar. ravnilo: svinčnik in lenir 2. nekdaj orodje z zelo dolgim ročajem za lovljenje plavajočega lesa, hlodov: z lenirjem je odšel k narasli Soči
  12.      lénost  -i ž (ẹ́) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: lotevala se ga je prijetna lenost; zdramiti se iz lenosti / kljub svoji lenosti je sklenil pomagati lenobi
  13.      lenúhinja  -e ž (ū) slabš. lena ženska: bogata lenuhinja
  14.      lenúšček  -čka m () ljubk. len človek, navadno otrok: mali lenušček še spi / kot nagovor pokonci, lenušček
  15.      lenúšiti  -im nedov.) zastar. lenariti: popivati in lenušiti
  16.      lenúška  -e ž () ekspr. lena ženska: ona je lenuška / kot nagovor le pokonci, lenuška
  17.      lenúštvo  -a s () redko lenarjenje, lenoba: očitati komu lenuštvo
  18.      leonínski  -a -o prid. () lit., v zvezi leoninski verz verz z notranjo rimo
  19.      leopárd  tudi léopard -a m (; ẹ̑) velika rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji: krvoločen leopard ♦ zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia
  20.      leopárdji  tudi léopardji -a -e (; ẹ̑) pridevnik od leopard: leopardje krzno
  21.      leopárdka  tudi léopardka -e ž (; ẹ̑) samica leoparda
  22.      leopárdov  tudi léopardov -a -o (; ẹ̑) pridevnik od leopard: prožni leopardovi koraki
  23.      lép  -a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep
  24.      lepénje  -a s (ẹ̑) star. (rastlinski) listi, zlasti veliki: sproti obirati staro lepenje; zeljno lepenje
  25.      lepílec  -lca [lc in c] m () kdor se poklicno ukvarja z lepljenjem: lepilec plakatov ♦ film. pomočnik montažerja, ki lepi slikovne in zvočne posnetke v enoto

   10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA