Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

9 (10.451-10.475)



  1.      krogovíčje  -a s () um. okras gornjega dela gotskih oken, sestavljen iz krogov, lokov: s krogovičjem obogatena okna
  2.      krohòt  -ôta m ( ó) ekspr. zelo glasen smeh: po sobi se je razlegal krohot; izbruhnil je v krohot; divji, nebrzdan krohot
  3.      krohotáč  -a m (á) ekspr. kdor se zelo glasno smeje: najglasnejši krohotač / bil je znan kot zabavljač in krohotač
  4.      krohotánje  -a s () glagolnik od krohotati se: po sobi se je razlegalo veselo krohotanje / krohotanje in roganje
  5.      krohotáti se  -ám se in -óčem se nedov., ọ́) ekspr. zelo glasno se smejati: krohotal se je njegovim šalam; na vse grlo so se krohotali / v obraz se mu je krohotal krohotáje se: krohotaje se je odšel; krohotaje se smejati krohotajóč se -a -e: krohotajoči se ljudje
  6.      krohôtoma  prisl. () knjiž. krohotaje se, krohotajoč se: krohotoma pripovedovati; krohotoma se smejati
  7.      kròj  krôja m ( ó) 1. vzorec, model za obliko obleke ali obutve: izrezati kroj iz časopisa; narisati, prerisati kroj / dobila je nov kroj ovratnika / šivati po kroju // oblika obleke ali obutve: obleka je neprisiljena v barvi in kroju; eleganten kroj čevljev; moderen, ohlapen, oprijet kroj / nizek kroj ovratnika / obleka je najnovejšega kroja ♦ obrt. klasični kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; princes kroj ki ima sprednji in zadnji del iz treh kosov; srajčni kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom 2. raba peša oblačilo, značilno za določeno društvo, dejavnost; obleka, uniforma: telovadci so nastopili v krojih / gasilski, vojaški kroj / ženske v pisanih krojih nošah
  8.      krojílnica  -e ž () prostor, obrat za krojenje: krojilnica in šivalnica
  9.      krókati  -am nedov. (ọ̑) pog. udeleževati se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: krokal je s prijatelji / vso noč je krokal / ekspr. nocoj se mu ni ljubilo krokati krokajóč -a -e: krokajoča študentovska družba
  10.      króm  -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ó) kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; neskl. pril.: usnj. krom usnje kromovo usnje
  11.      kromátika  -e ž (á) muz. kompozicijski način, ki temelji na uporabi poltonov
  12.      kromo...  ali krómo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na krom: kromograf, kromosfera; kromolitografija
  13.      krompírjevec  -vca m () 1. ekspr. kdor (rad) je krompir: znan je bil kot fižolovec in krompirjevec 2. star. cima krompirja; krompirjevka: sežigati krompirjevec 3. slabš., nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti; brambovec: polk krompirjevcev ● žarg. je pa res krompirjevec (večkrat) doživi nepričakovano ugoden, dober izid, konec česazool. koloradski hrošč
  14.      krónica 2 -e ž (ọ̑) nar. rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom; pomladanski veliki zvonček: zvončki in kronice
  15.      kronolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kronologijo: kronološki pregled dogodkov; kronološka razporeditev pesmi / slike so urejene po kronološkem redu / kronološka razstava o razvoju šolstva ♦ psih. kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje kronolóško prisl.: teksti so razvrščeni kronološko
  16.      kropílec  -lca [c tudi lc] m () v krščanskem okolju kdor kropi: kropilci so molče stali ob mrtvaškem odru
  17.      kropílen  -lna -o prid. () rel., v zvezi kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu: stopiti h kropilnemu kamnu
  18.      kropílnica  -e [tudi n] ž () rel. posoda za blagoslovljeno vodo: v rokah je držal kropilnico s kropilom // kropilni kamen: ustavil se je ob kropilnici ◊ bot. rastlina z modrikasto zelenimi listi in navadno belimi cveti, Calepina
  19.      kropílnik  -a [tudi n] m () rel. kropilni kamen: pomočiti prste v kropilnik // kropilnica
  20.      kropílo  -a s (í) rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo: kovinsko kropilo; posoda s kropilom
  21.      kropíti  -ím nedov. ( í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev 2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči ◊ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
  22.      kropljênje  -a s (é) glagolnik od kropiti: kropljenje mrliča / kropljenje z blagoslovljeno vodo
  23.      kropnjáča  -e ž (á) nar. vzhodno velika železna ali lončena posoda, navadno za krop
  24.      krós  -a m (ọ̑) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: gojiti kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi
  25.      krosíst  -a m () žarg., šport. kdor goji kros: zmaga domačih krosistov

   10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA