Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
9 (10.276-10.300)
- kristál -a m (ȃ) 1. min. telo s pravilno notranjo zgradbo in ravnimi mejnimi ploskvami: kremenov, silicijev kristal; ledeni kristal; kristali različnih kamnin, rudnin; rast in oblika kristalov / brezbarvni kristali / naravni, umetni kristali // ekspr., s prilastkom kar je zlasti po lesku podobno kristalu: snežni kristali so se lesketali v soncu / kristali solz 2. izdelek iz kristalnega stekla: kristali za lestenec / dragocen beneški kristal // kristalno steklo: kozarci iz kristala ♪
- kristálast -a -o prid. (ȃ) kristalen: kristalasta kamnina; amorfne in kristalaste snovi / kristalasto lesketanje ♪
- kristálček -čka m (ȃ) manjšalnica od kristal: apnenčast kristalček / lesketajoči se ledeni kristalčki ♪
- kristálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kristal: a) veliki kristalni skupki; kristalna snov / kristalna oblika, ploskev / kristalna struktura / kristalni sladkor b) kristalna gora / čudovita kristalna palača c) v omari so se svetili kristalni kozarci; kristalno ogledalo 2. knjiž., ekspr. izredno čist, prozoren: kristalni vir; med gorami leži kristalno jezero / kristalne solze; pren. kristalen značaj // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: kristalna čistost, prozornost vode / kristalni hlad ◊ fiz. kristalni mikrofon mikrofon, ki izkorišča električno napetost, povzročeno z deformacijo kristala; kem. kristalna voda voda, ki je v kristalu vezana na molekule; min. kristalna mreža shematični prikaz notranje zgradbe kristala; kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da
močno lomi svetlobne žarke kristálno prisl.: kristalno čist ♪
- kristalíničen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kristal; kristalen: brezbarvna kristalinična snov / kristalinična zgradba ♪
- kristalínski -a -o prid. (ȋ) publ. sestavljen iz kristalov: to so področja s staro kristalinsko osnovo; kristalinsko gorovje / kristalinske kamnine ♪
- kristalíti -ím in kristáliti -im nedov. (ȋ í; ȃ) min. prehajati v kristalno obliko: ta snov rada kristali ♪
- kristáliti se -im se nedov. (ȃ) knjiž. svetiti se, bleščati se: na vzhodu so se kristalile gore ♪
- kristalizácija -e ž (á) glagolnik od kristalizirati: kristalizacija proteinskih snovi; aparat za kristalizacijo / kristalizacija sladkorja / ideološka kristalizacija; prišlo je do kristalizacije stališč ♪
- kristalizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kristalizacijo: kristalizacijska oblika ♦ metal. kristalizacijska kal ♪
- kristalizátor -ja m (ȃ) 1. kem. naprava, v kateri kaj kristalizira: prodati kristalizator; dati v kristalizator 2. kem. snov, ki pospešuje kristalizacijo drugih snovi: ta snov je dober kristalizator 3. publ., ekspr. kdor daje čemu dokončno, jasno obliko, podobo: idejni kristalizator / knežji dvori so postali kristalizatorji kulturnih prizadevanj ♪
- kristalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prehajati v kristalno obliko: ta snov kristalizira pri zelo nizki temperaturi / jod kristalizira v sivo črnih kristalih kristalizírati se ekspr. dobivati dokončno, jasno obliko, podobo: postopno so se kristalizirala enotna družbenopolitična izhodišča / okus se mu kristalizira kristalizíran -a -o: kristaliziran kremen ♪
- kristaljênje in kristáljenje -a s (é; ȃ) glagolnik od kristaliti: kristaljenje snovi ♪
- kristalnína -e ž (ȋ) izdelki iz kristalnega stekla: v omari je bilo veliko kristalnine ♪
- kristalografíja -e ž (ȋ) nauk o zgradbi in lastnostih kristala: najnovejša raziskovanja kristalografije ♪
- kristalográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kristalografijo: kristalografski opis ♦ min. kristalografska os os na kristalu, s pomočjo katere se določa lega posameznih kristalnih ploskev ♪
- kristaloíd -a m (ȋ) min. umetna snov v kristalni obliki, ki v raztopini prehaja skozi membrano: ločitev koloidov od kristaloidov ♪
- krístavec -vca m (ȋ) bot., navadno v zvezi navadni kristavec strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti, Datura stramonium: bel cvet kristavca ♪
- kristiánija tudi kristijánija -e ž (á) šport. sprememba smeri po strmini navzdol med vožnjo na smučeh: učiti se kristianijo / paralelna kristianija z vzporedno držo smuči ♪
- kristján -a m (ȃ) pripadnik krščanske vere: postati kristjan; biti dober kristjan / prvi kristjani ♪
- kristjána -e ž (ȃ) star. kristjanka ♪
- kristjanizácija -e ž (á) pokristjanjevanje: kristjanizacija Slovanov; proces kristjanizacije ♪
- kristjánka -e ž (ȃ) pripadnica krščanske vere ♪
- kristjánski -a -o prid. (ȃ) star. krščanski: kristjanska vera ♪
- kristolóški -a -o prid. (ọ̑) rel. nanašajoč se na nauk o Kristusu: kristološka vprašanja ♪
10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376