Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (9.526-9.550)



  1.      kolonialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolonialiste ali kolonializem: kolonialistična intervencija v Kongu / kolonialistična ideologija
  2.      kolonialízem  -zma m () v kapitalizmu politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel: boj proti kolonializmu / angleški, klasični kolonializem
  3.      koloníja  -e ž () 1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij 2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; jugoslovanska kolonija v Franciji 3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija 4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija 5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah ◊ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja
  4.      koloníst  -a m () 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije
  5.      kolonístovski  -a -o prid. () nanašajoč se na koloniste: kolonistovska naselbina / kolonistovske vojne kolonialne
  6.      kolonizácija  -e ž (á) glagolnik od kolonizirati: srednjeveška nemška kolonizacija Poljanske doline; kolonizacija notranjosti dežele / evropska kolonizacija Afrike
  7.      kolonizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na koloniste ali kolonizacijo: deželo so prekrili novi kolonizacijski sloji / kolonizacijsko območje
  8.      kolonizátor  -ja m () pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: imperialistični kolonizatorji; drastični ukrepi kolonizatorjev // ekspr. kolonialna država: pisatelji ne morejo pisati v jeziku nekdanjega kolonizatorja
  9.      kolonizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) redko kolonizacijski: kolonizatorična prizadevanja
  10.      kolonizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na kolonizatorje: država je s težavo uresničevala svoje kolonizatorske cilje / kolonizatorska politika
  11.      kolonizírati  -am nedov. in dov. () načrtno naseljevati ljudi, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: kolonizirati prostrane severne predele; Francija je začela kolonizirati Alžirijo leta 1830 kolonizíran -a -o: kolonizirana dežela
  12.      kolónjski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje: steklenička s kolonjsko vodo / odišaviti se s kolonjsko vodo; sam., pog.: diši po kolonjski kolonjski vodi
  13.      kolónski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolone ali kolonat: kolonski domovi / odprava kolonskih odnosov
  14.      kolónski 2 -a -o (ọ̑) s števnikom pridevnik od kolona 2: stran je 8-kolonska
  15.      kolónstvo  -a s (ọ̑) redko kolonat: petdeset let je prenašal breme kolonstva
  16.      kolòp  -ôpa m, mest. ed. tudi kolópu ( ó) nar. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: preiti iz drnca v kolop; dirjati v kolopu ∙ ekspr. na ves kolop je tekel zelo hitro
  17.      kolór  -ja tudi -a m (ọ̑) žarg. barvna tehnika: snemati v kolorju / posnel je več kolorjev barvnih filmov
  18.      kolór  neskl. pril. (ọ̑) pog. barven: vložiti kolor film v fotografski aparat / kolor tehnika
  19.      kolorádar  -ja m () ekspr. koloradski hrošč: uničevanje koloradarjev
  20.      kolorádski  -a -o prid. () v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata
  21.      koloratúra  -e ž () muz. glasbeni okrasek v solističnem petju: izvajanje koloratur / melodija z zahtevnimi koloraturami
  22.      koloratúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na koloraturo: koloraturno okraševanje / koloraturna pevka / koloraturni sopran; koloraturna arija arija, ki vsebuje kolorature
  23.      koloratúrka  -e ž () muz. ženska, ki (lahko) izvaja kolorature: nova pevka je izvrstna koloraturka
  24.      koloriméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv
  25.      koloríranje  -a s () glagolnik od kolorirati: ročno koloriranje fotografij / bogato orkestralno koloriranje

   9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA