Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (9.401-9.425)


  1.      kolêričen  -čna -o prid. (é) ki je čustveno zelo prizadet in se hitro razburi: koleričen človek / kolerični temperament ♪
  2.      kolêrik  -a m (é) človek koleričnega temperamenta: težko sodelujeta, ker sta oba kolerika ♪
  3.      kolesár  tudi kolésar -ja m (á; ẹ̑) kdor se vozi s kolesom: nesrečo je povzročil neprevidni kolesar; cesta je bila polna kolesarjev / tekmovanja se bodo udeležili vsi najboljši kolesarji / steza za kolesarje kolesarska steza ♪
  4.      kolesáriti  -im nedov. (á ȃ) voziti se s kolesom: tu je pred leti večkrat kolesaril / v prostem času najraje kolesari / že pet let načrtno kolesari se ukvarja s kolesarskim športom ♪
  5.      kolesárjenje  -a s (á) glagolnik od kolesariti: kolesarjenje mu je v veliko veselje / tekmovati v kolesarjenju ♪
  6.      kolesárka  tudi kolésarka -e ž (á; ẹ̑) ženska, ki se vozi s kolesom: avto je zbil mlado kolesarko ♪
  7.      kolesárnica  -e ž (ȃ) pokrit prostor za shranjevanje koles: kolesarnico imajo v kleti; spraviti kolo v kolesarnico / šolska, tovarniška kolesarnica ♪
  8.      kolesárski  tudi kolésarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na kolesarje ali kolesarstvo: ukvarja se s kolesarskim športom; organizirati kolesarske dirke; kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom ♪
  9.      kolesárstvo  tudi kolésarstvo -a s (ȃ; ẹ̑) vožnja s kolesom v prometu ali športu: kolesarstvo je kljub številnim avtomobilom zelo razvito / svetovno prvenstvo v kolesarstvu ♪
  10.      kolésast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben kolesu: kolesast predmet; okoli jedra se naredi kolesasta kepa ♪
  11.      kolésce  -a s (ẹ̑) 1. manjšalnica od koló: kolesca se vrtijo; delovati kot kolesca mehanizma / stol na kolescih / gonilno, zobato kolesce; pren., ekspr. človek je le kolesce v tehničnem in družbenem stroju ∙ pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški ♦ obrt. kopirno kolesce priprava s kolescem za prenašanje krojev s krojne pole na papir ali s kroja na tanjše gladko blago; rib. (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice 2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: kolesce čebule, limone / pojedel je pet kolesc salame / zrezati korenje na kolesca ♪
  12.      kolêselj  -slja m (é) udoben odprt voz za več oseb: sesti v koleselj; peljati se s kolesljem / zapreči koleselj ♪
  13.      kolêseljček  -čka [sǝl] m (ē) nav. ekspr. manjšalnica od koleselj: pripeljal se je z lahkim koleseljčkom ♪
  14.      kolésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koló: kolesni deli / oglušujoč kolesni ropot / kolesni obroč, plašč ♪
  15.      kolésje  -a s (ẹ̑) 1. skupina med seboj funkcionalno povezanih koles: kolesje se vrti; kolesje ure; okrov kolesja; oglušujoč ropot kolesja / pogonsko kolesje; letalo je spustilo pristajalno kolesje; zobato kolesje / vse kolesje se je pokvarilo vsa kolesa / ekspr., z oslabljenim pomenom kolesje bojnega stroja se je začelo vrteti hitreje 2. publ., s prilastkom sistem, način (delovanja): spoznavati kolesje obveščevalne službe ♪
  16.      kolesníca  -e ž (í) 1. sled, ki jo zapusti kolo vozila: v vlažni zemlji je bilo videti sveže kolesnice; voz je zarezal globoke kolesnice / zavoziti iz kolesnic; v kolesnicah je stala voda 2. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: dogodile so se stvari, ki so ga vrgle iz kolesnic; spet je v starih kolesnicah / hodijo po zvoženih kolesnicah ♪
  17.      kolésnik  -a m (ẹ̑) bot. gozdna rastlina s podolgovatimi zimzelenimi listi, Euphorbia amygdaloides ♪
  18.      koléšček  -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. manjšalnica od kolesce, koló: zavrteti kolešček za pol kroga / igrača na koleščkih; pren. on ni samostojen človek, pač pa le kolešček v mehanizmu administrativnega aparata ∙ pog., šalj. koleščki (v glavi) se mu prepočasi vrtijo je nekoliko čudaški; pog., šalj. en kolešček v glavi ima preveč, mu manjka je nekoliko čudaški 2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: za prst debeli koleščki žemlje / dodati nekaj koleščkov hrena / zrezati klobaso, korenje na koleščke ♪
  19.      kolešévka  -e ž (ẹ̑) geogr. koliševka ♪
  20.      koléštra  -e ž (ẹ̑) nar. gorenjsko neroden, nespreten človek: te koleštre ne bi marala ♪
  21.      kolhóz  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi kmetijska proizvajalna organizacija združenih privatnih posestev: kolhozi in sovhozi ♪
  22.      kolhózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kolhoz: kolhozna lastnina / kolhozno življenje / kolhozni sistem gospodarjenja ♪
  23.      kolhóznica  -e ž (ọ̑) v Sovjetski zvezi članica kolhoza: tekmovanje najboljših kolhoznikov in kolhoznic ♪
  24.      kolhóznik  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi član kolhoza: sestanek kolhoznikov ♪
  25.      kóli  neskl. pril. (ọ̑) biol., v zvezi bacil koli in koli bacil bacil črevesne flore, ki ustvarja vitamin B ♪

   9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA