Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (9.208-9.232)


  1.      kój  in kòj prisl. (ọ̑; ȍ) nar. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo 2. v neposredni bližini; tik: vas je koj za hribom ♪
  2.      kòj  prisl. (ȍ) nar. severno kar: koj čakajo, da planejo po njem / le koj naravnost povej ♪
  3.      kója  -e ž (ọ̑) knjiž., redko kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti ♪
  4.      kóji  -a -e zaim. (ọ̑) zastar. kateri, ki: macesen, pod kojim stojimo ♪
  5.      kojíti  -ím nedov. (ȋ í) nar. gojiti, rediti: kojiti živino ♪
  6.      kojne  gl. koine ♪
  7.      kojót  -a m (ọ̑) zool. severnoameriška stepska zver, podobna volku, Canis latrans: lačni kojoti ♪
  8.      kók  -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki kroglice: koki in spirili ♪
  9.      kòk  medm. (ȍ) posnema glas koklje: kok, kok, vabi koklja piščeta ♪
  10.      kóka  -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca ♪
  11.      kóka  tudi kôka -e ž (ọ̑; ȏ) ljubk. kokoš: klicati koke ♪
  12.      kokaín  -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini ♪
  13.      kokainíst  -a m (ȋ) kdor uživa kokain: zašel je v družbo pijancev in kokainistov ♪
  14.      kokainístka  -e ž (ȋ) ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka ♪
  15.      kokaínski  -a -o (ȋ) pridevnik od kokain: kokainska anestezija ♪
  16.      kokakola  gl. coca-cola ♪
  17.      kókalj  -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: kokalj in plavice ♪
  18.      kókanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kokati: kokodajsanje in kokanje ♪
  19.      kokárda  -e ž (ȃ) nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda ♪
  20.      kókati  -am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke ♪
  21.      kokcídij  -a m (í) nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria ♪
  22.      kokcidióza  -e ž (ọ̑) vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze ♪
  23.      kóker  [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
  24.      kokéta  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: bila je očarljiva koketa; vede se kot kaka koketa ♪
  25.      kokéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta ♪

   9.083 9.108 9.133 9.158 9.183 9.208 9.233 9.258 9.283 9.308  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA