Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (9.201-9.225)



  1.      kohórta  -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih vojaška enota, deseti del legije: oborožene kohorte; poveljnik kohorte
  2.      koincidénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. (naključno) sovpadanje, (naključno) ujemanje: do takih koincidenc vedno prihaja; koincidenca interesov posameznika in družbe / ta koincidenca je verjetno čisto slučajna
  3.      koincidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koincidenco: koincidenčni interesi ♦ geom. koincidenčna ravnina v nekaterih projekcijskih sistemih geometrijsko mesto točk, katerih prirejena risa sovpadata
  4.      koincidírati  -am nedov. in dov. () knjiž. (naključno) sovpadati, (naključno) ujemati se: ta dogodek časovno koincidira z začetkom vojne
  5.      koiné  tudi kojné [kojne] m neskl., tudi ž neskl. (ẹ̑) lingv. iz več narečij nastali skupni jezik starih Grkov: vpliv govorjenega koine na knjižni jezik // tako nastalo narečje, jezik sploh: proučevati koine
  6.      koitírati  -am nedov. in dov. () knjiž. spolno občevati
  7.      kóitus  -a m (ọ̑) knjiž. spolno občevanje
  8.      kój  in kòj prisl. (ọ̑; ) nar. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo 2. v neposredni bližini; tik: vas je koj za hribom
  9.      kòj  prisl. () nar. severno kar: koj čakajo, da planejo po njem / le koj naravnost povej
  10.      kója  -e ž (ọ̑) knjiž., redko kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti
  11.      kóji  -a -e zaim. (ọ̑) zastar. kateri, ki: macesen, pod kojim stojimo
  12.      kojíti  -ím nedov. ( í) nar. gojiti, rediti: kojiti živino
  13.      kojne  gl. koine
  14.      kojót  -a m (ọ̑) zool. severnoameriška stepska zver, podobna volku, Canis latrans: lačni kojoti
  15.      kók  -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki kroglice: koki in spirili
  16.      kòk  medm. () posnema glas koklje: kok, kok, vabi koklja piščeta
  17.      kóka  -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca
  18.      kóka  tudi kôka -e ž (ọ̑; ) ljubk. kokoš: klicati koke
  19.      kokaín  -a m () farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini
  20.      kokainíst  -a m () kdor uživa kokain: zašel je v družbo pijancev in kokainistov
  21.      kokainístka  -e ž () ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka
  22.      kokaínski  -a -o () pridevnik od kokain: kokainska anestezija
  23.      kokakola  gl. coca-cola
  24.      kókalj  -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: kokalj in plavice
  25.      kókanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kokati: kokodajsanje in kokanje

   9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA