Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (908-932)


  1.      besedoslóvje  -a s (ọ̑) lingv. leksikologija, etimologija: slovansko besedoslovje ♪
  2.      besedotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na besedotvorje: besedotvorni proces / besedotvorno obrazilo ♪
  3.      besedotvórje  -a s (ọ̑) lingv. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja // nauk o tem ♪
  4.      besedoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž., redko govornik: besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih ♪
  5.      besedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva ♪
  6.      besedováti  -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar) ♪
  7.      besedún  -a m (ȗ) slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori: ne poslušaj teh besedunov ♪
  8.      bêsnež  in bésnež -a m (ȇ; ẹ̑) kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu ♪
  9.      béstséller  -ja [-ele-] m (ẹ̑-ẹ̑) najbolj kupovana knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški bestseller / plošča s to popevko je letos v Franciji bestseller ♪
  10.      betèk  -tkà in bètek -tka [bǝt] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̏) zastar. stegno (pri pticah) ♪
  11.      betìč  -íča [bǝt] m (ȉ í) manjšalnica od bet: tolči z betičem ♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi ♪
  12.      betonêr  -ja m (ȇ) delavec, ki betonira: betonerji in železokrivci; tečaj za kvalificirane betonerje ♪
  13.      bèv  medm. (ȅ) posnema odsekan pasji glas: bev bev bev; sam., ekspr., navadno v zvezi ne bev ne mev: ni rekel ne bev ne mev prav nič; pisal sem jim, oni pa ne bev ne mev sploh niso odgovorili ♪
  14.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
  15.      bézgati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami ♪
  16.      bezgóvka  tudi bèzgovka -e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška ♪
  17.      bezljánje  -a [bǝz in bez] s (ȃ) glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav ♪
  18.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati ♪
  19.      bezljàv  -áva -o [bǝz in bez] prid. (ȁ á) ki rad bezlja: bezljava krava ♪
  20.      bezníca  -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo ♪
  21.      bezníčar  -ja m (ȋ) nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji; kramarji in bezničarji ♪
  22.      bezníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na beznico: bezniške kvante; bezniška popevka / bezniška četrt ♪
  23.      bezoár  -ja m (ȃ) zool. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev ♪
  24.      bež  gl. beige ♪
  25.      bežánje  -a s (ȃ) glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj ♪

   783 808 833 858 883 908 933 958 983 1.008  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA