Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (8.826-8.850)


  1.      klišíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kliširati: tehnika kliširanja ♪
  2.      kljúbica  -e ž (ȗ) knjiž., redko kljubovalnost: to je naredil iz kljubice ♪
  3.      ključaríca  -e ž (í) 1. nekdaj hišnica, oskrbnica: za ta dela je skrbela ključarica 2. ekspr., redko vratarica: samostanska ključarica ♪
  4.      kljúčica  -e ž (ú) redko kljukica: ključica vrat ◊ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin ♪
  5.      kljúka  -e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice // na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko 3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice 4. žarg. negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini 5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral 6. redko vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti 7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko ● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito ◊ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici ♪
  6.      kljukovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. ovinkast, vijugast: kljukovita cesta / plašč s kljukovitim vzorcem ♪
  7.      kljúnka  -e ž (ȗ) bot. rastlina z belimi, rjavimi ali rdečkastimi klaski in črtalastimi listi, Rhynchospora: bela, rjava kljunka ♪
  8.      kljúvati  -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo kljúvati se, tudi kljuváti se tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala ♪
  9.      klobasaríja  -e ž (ȋ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: za klobasarije se ne menim // literarno delo, sestavek brez vrednosti: te klobasarije ne bom več bral ♪
  10.      klôbčič  -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í) 1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič // ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, navidez neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij // ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi 2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih ♪
  11.      klôbek  -bka in klôpek -pka m (ó) klobčič: klobek se je zavozlal / klobek črne volne / zvit je v klobek ♪
  12.      klôbka  tudi klôpka -e ž (ó) redko klobčič: odviti klobko sukanca / maček spi zvit v klobko / stala je sredi klobke svojih otrok ♪
  13.      klôbko  -a tudi klobkò -à tudi klôpko -a tudi klopkò -à s (ó; ȍ ȁ) star. klobčič: klobko sukanca / rokavico je zmečkal v klobko / stisnil se je v klobko ♪
  14.      klobučár  -ja m (á) izdelovalec klobukov: klobučarji so razstavili kape in klobuke; klobučarji in klobučarke ♪
  15.      klobučárka  -e ž (á) izdelovalka klobukov: naročila je klobuk pri znani klobučarki ♪
  16.      klobučárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klobučarje ali klobučarstvo: ima klobučarski salon / klobučarska obrt ♪
  17.      klobučárstvo  -a s (ȃ) klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica ♪
  18.      klobúčast  -a -o prid. (ú) ekspr. podoben klobuku: klobučaste krošnje dreves ♪
  19.      klobúček  -čka m (ū) manjšalnica od klobuk: na glavo si je dala klobuček; ima črn klobuček / jurčki s sivimi klobučki ♪
  20.      klobúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na klobuk: klobučni krajci so se pobesili ◊ papir. klobučni papir tanek, na eni strani gladek ovojni papir ♪
  21.      klobúštra  -e ž (ȗ) 1. pog., slabš. grd, ponošen klobuk: spet je prišel s tisto klobuštro na glavi 2. klobuštrač: težko posluša to klobuštro ♪
  22.      klôfniti  -em dov. (ó ȏ) dati (komu) klofuto: pošteno ga je klofnil; klofniti po obrazu ♪
  23.      klofutáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati (komu) klofute: klofutal ga je po glavi; besno so se klofutali ♪
  24.      klofútniti  -em dov. (ú ȗ) klofniti: z vso močjo ga je klofutnila po obrazu ♪
  25.      klójec  -jca m (ọ̑) nar. vzhodno posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj: dala je vsakemu pest klojcev ♪

   8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA