Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (8.683-8.707) 
- klàp medm. (ȁ) posnema glas pri udarcu ob zapiranju: roleta se spusti, klap ♪
- klápa 1 -e ž (á) pog. skupina, druščina: pripada isti klapi; hotel se je uveljaviti v klapi / s svojo klapo je šel na izlet / fantje se družijo v večje ali manjše klape / tatinske klape ♪
- klápa 2 -e ž (á) film. priprava za označevanje sinhronosti zvočnega in filmskega posnetka pri snemanju: tajnica je stopila s klapo pred kamero ∙ žarg., film. padla je prva klapa začelo se je snemanje filma ♪
- klápast -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr., navadno v zvezi z uho povešen, ohlapen: pes s klapastimi ušesi 2. ekspr. potrt, pobit: ves zmeden je in klapast / od bolezni je še vsa klapasta brez moči, onemogla ♪
- klapoúšiti -im nedov. (ú ȗ) ekspr. 1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili 2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše ♪
- klásast -a -o prid. (ȃ) ki ima klas: klasasta rastlina ♦ bot. klasasto socvetje socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi ♪
- klasicízem -zma m (ȋ) um. evropska umetnostna smer od 17. do 19. stoletja, ki posnema staro grško in rimsko umetnost: barok in klasicizem // obdobje te umetnostne smeri: razcvet literature v klasicizmu ♪
- klasificíranje -a s (ȋ) glagolnik od klasificirati: diferenciranje in klasificiranje ♪
- klásiški -a -o prid. (á) zastar. klasičen: njegove pesmi štejemo med klasiška dela ♪
- kláteški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klateže ali klateštvo: sit je bil tega klateškega življenja / klateški psi ♪
- kláven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali ∙ klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtev ♦ agr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali; klavni kalo ali klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; klavna teža teža zaklane živali ♪
- klávničen -čna -o prid. (ȃ) redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni ♪
- klavzulírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. določiti klavzulo: klavzulirati in potrditi / klavzulirati pogodbo ♪
- klečálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kleči: vrsta klečalcev ♪
- klečánje -a s (ȃ) glagolnik od klečati: od klečanja so jo bolela kolena ♪
- klečáti -ím nedov., klêči in kléči; klêčal in kléčal (á í) biti na nogah, upognjenih v kolenih: stati in klečati v cerkvi / klečati na eni nogi ∙ ekspr. kleči pred tem človekom ponižuje se pred njim; ga obožuje ♦ šport. klečati sonožno // klečeč prestajati kazen: moral je klečati / klečati za kazen klečé: kleče moliti, prositi klečèč -éča -e: klečeč na tleh, v kotu; klečeča množica; sam.: gledal je klečeče pred seboj ♪
- klêče -éta s (é ẹ́) star. kleč ž: ladja se je ob klečetu razbila ♪
- klečeplástvo -a s (ȃ) 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži ♪
- klečeplàz -áza m (ȁ á) star. klečeplazec: dvorni klečeplazi ♪
- klečeplázec -zca m (ȃ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadeva za naklonjenost nadrejenih: bil je klečeplazec in karierist ♪
- klečeplázen -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na klečeplazce ali klečeplazenje: bil je klečeplazen pisar / klečeplazne besede; pisaril je klečeplazna pisma klečeplázno prisl.: vedel se je zelo klečeplazno ♪
- klečeplázenje -a s (á) glagolnik od klečeplaziti: klečeplazenje pred oblastniki; klečeplazenje in kameleonstvo ♪
- klečepláziti -im nedov. (á ȃ) slabš. zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost nadrejenih: hlapčeval je in klečeplazil; klečeplazijo zaradi dobička / klečeplazi pred vsakim režimom // redko pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost koga sploh: spet klečeplazi okoli nje ● slabš. klečeplazi pred vsem tujim pretirano, navadno neupravičeno hvali, ceni tuje ♪
- klečepláznik -a m (ȃ) redko klečeplazec: prišel je on in njegovi klečeplazniki ♪
- klejárna -e ž (ȃ) tovarna kleja: dela v klejarni ♪
8.558 8.583 8.608 8.633 8.658 8.683 8.708 8.733 8.758 8.783