Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (8.608-8.632)



  1.      keblíca  -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido
  2.      kéčup  -a m (ẹ̑) gastr. pikantna zelenjavna omaka: juhi je dodala kečup / paradižnikov kečup v steklenicah; neskl. pril.: kečup omaka
  3.      kedív  -a m () zgod., od 1867 do 1914 naslov za egiptovskega vladarja
  4.      kegljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kegljače ali kegljanje: član kegljaškega kluba / kegljaška tekma
  5.      keketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom kek: lisice keketajo
  6.      Kélvinov  -a -o prid. (ẹ̑) fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja
  7.      kemikálija  -e ž (á) nav. mn., kem. kemična spojina, ki se uporablja za kemične reakcije: nekatere snovi so obstojne proti kemikalijam
  8.      kengurú  -ja m () avstralska žival, ki nosi mladiča v trebušni vreči: dolgi skoki kengurujev
  9.      képanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od kepati: začne se s kepanjem, neha pa s pretepom
  10.      kerámičarka  -e ž (á) izdelovalka predmetov iz žgane gline: je spretna keramičarka
  11.      kerénščina  -e ž (ẹ̑) v Rusiji, po februarski revoluciji leta 1917 meščansko-kapitalistična politika, imenovana po Aleksandru Kerenskem: poraz kerenščine
  12.      kêrub  -a m () rel. angel, za stopnjo nižji od serafa: zbori kerubov in serafov; pren., ekspr. ni se mogel nagledati tega svojega keruba
  13.      kêrubov  -a -o () pridevnik od kerub: kerubov meč
  14.      kêrubski  -a -o prid. () nanašajoč se na kerube: kerubski spev / ima obrazek s kerubsko milino
  15.      kès  -a tudi -à [kǝs] m (ǝ̏ ǝ̄, ) knjiž. kesanje: prevzel ga je kes; globok kes / v srcu ni čutila kesa
  16.      kesánje  -a [kǝs] s () neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi
  17.      kesáti se  -ám se [kǝs] nedov.) imeti, čutiti kesanje: kesa se svojega dejanja, obljube / kesal se je, da je bil prepozen / ekspr. še kesal se boš!
  18.      kesón  -a m (ọ̑) 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona
  19.      kesónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na keson: oba opornika bi morali izdelati v kesonskem sistemu; kesonska gradnja / kesonski delavec ♦ med. kesonska bolezen bolezen zaradi prehitrega prehoda z velikega pritiska na navadnega
  20.      késteljski  tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji
  21.      kêš  -a m () žarg. gotovina: nimam keša, plačal bom s čekom
  22.      ketlaški  tudi kötlaški -a -o [két-] prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah
  23.      kibernétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki
  24.      kidáč  -a m (á) redko kdor kida: kidača sta metala gnoj na voz / več kidačev odstranjuje sneg s ceste
  25.      kihálen  -lna -o prid. () ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek

   8.483 8.508 8.533 8.558 8.583 8.608 8.633 8.658 8.683 8.708  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA