Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (858-882)



  1.      begosúmen  -mna -o prid.) jur. osumljen želje po begu: begosumen obdolženec
  2.      behavioríst  -a [bihevjo-] m () pristaš behaviorizma: pojmovanje behavioristov
  3.      bekèt  -éta m ( ẹ́) beketanje: beket jagnjet
  4.      bél  -í [be] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
  5.      bélček  -čka [tudi č] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo
  6.      beléžen  -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za zapisovanje: beležni blok
  7.      belíčar  -ja m () rib. ribič, ki lovi belice
  8.      belín  -a m () 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin
  9.      beljákov  -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg
  10.      beljakovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
  11.      beljáva  -e ž () les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi
  12.      beljávec  -vca m () les. les z neizrazito črnjavo
  13.      beljavína  -e ž (í) redko beljava
  14.      béljenje 1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1: a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. redko belež: beljenje odpada s sten
  15.      béljenje 2 -a s (ẹ́) glagolnik od beliti2: beljenje žgancev
  16.      bélka  -e [za žival tudi k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
  17.      belkanto  gl. belcanto
  18.      bélkast  -a -o [lk in k] prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve bélkasto prisl.: belkasto rumena ali belkastorumena slonovina
  19.      bellefleur  gl. belfler
  20.      belóčnica  -e ž (ọ̑) anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice
  21.      belogrúd  -a -o prid. ( ū) pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi
  22.      beloláska  -e ž () ženska, ki ima bele, svetle lase
  23.      belorépka  -e ž (ẹ̑) zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
  24.      bel paése  bel paésa [-ez-] m (ẹ̑) gastr. mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu: rezina bel paesa
  25.      béna  -e ž (ẹ́) nar. belokranjsko, ekspr. neumnež, bedak: beži, bena!

   733 758 783 808 833 858 883 908 933 958  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA