Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (8.376-8.400)



  1.      kamufláža  -e ž () voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici: dobra kamuflaža; kamuflaža bunkerja / narediti kamuflažo / za kamuflažo so jamo prekrili z vejevjem; pren., ekspr. ukvarjal se je s tihotapstvom, delavnico je imel le za kamuflažo // priprava, sredstvo za to: odstraniti z vozil kamuflažo
  2.      kanádski  -a -o prid. () nanašajoč se na Kanado: kanadski gozdovi; kanadska jezera / kanadski balzam balzam, ki se pridobiva iz kanadske jelke; kanadska pšenica ◊ bot. kanadski topol; (kanadska) čuga; kanadska jelka; zool. kanadski bober
  3.      kanálnik  -a m () elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje televizijskega sprejemnika na frekvenco oddajnika: kanalnik za sprejem satelitskih programov
  4.      kánast  -a -o prid. () agr. ki ima kan, glivično bolezen: kanasto vino
  5.      kancerologíja  -e ž () med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo
  6.      kanconiêr  -a tudi -ja m () lit. zbirka (starih) romanskih lirskih pesmi: prebirati kanconiere
  7.      kandidátka  -e ž () ženska oblika od kandidat: izbirati med več kandidatkami; kandidatka za službo / olimpijska kandidatka / izpitna kandidatka
  8.      kanelírati  -am nedov. in dov. () arhit. delati kanelure, izžlebljati: kanelirati steber kanelíran -a -o: kaneliran pilaster
  9.      kánglica  -e ž () manjšalnica od kangla: malico si je nosil v kanglici; priti po vodo s kanglico
  10.      kanibál  tudi kánibal -a m (; ) 1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali 2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali
  11.      kanibalízem  -zma m () 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah
  12.      kanibálka  tudi kánibalka -e ž (; ) ženska oblika od kanibal: kanibali in kanibalke
  13.      kanibálski  tudi kánibalski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na kanibale, ljudožerski: kanibalski ples / kanibalsko pleme / kanibalski nagon // ekspr. divji, krut: kanibalsko ravnanje / s kanibalskim tekom se je lotil jedi
  14.      kanibálstvo  tudi kánibalstvo -a s (; ) kanibalizem: raziskovati vzroke kanibalstva
  15.      kaníla  -e ž () med. cevka, ki se da, vstavi, navadno v žilo
  16.      kaníster  -tra m (í) knjiž., redko kanta: kanister, poln bencina, olja
  17.      kániti  -em, in kaníti in kániti -em dov.; á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina ● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri
  18.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani
  19.      kánon  -a m () 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni // seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon 2. muz. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon ◊ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa
  20.      kanóniški  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kanonike: kanoniška obleka / kanoniška inštalacija
  21.      kantáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kantato: skladba je bolj operna kot kantatna / kantatni slog
  22.      kantónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kanton: kantonska oblast / kantonski kamen obcestni kamen, smernik
  23.      kaolínast  -a -o prid. () petr. ki vsebuje kaolin: kaolinasta mešanica; kaolinasta zemlja / kaolinasta posoda iz kaolina
  24.      kapacitéta  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost: imeti kapaciteto; majhna, velika kapaciteta; kapaciteta skladišča je tisoč kubičnih metrov / kapaciteta ceste, pristanišča; kapaciteta ladje nosilnost; pren. umska kapaciteta // sposobnost obrata, tovarne, da naredi, proizvede določeno količino izdelkov: kuhinja je povečala svojo kapaciteto / premogovnik dela s polno kapaciteto 2. mn., publ., navadno s prilastkom vse razpoložljive naprave, sredstva, ki kot celota služijo za opravljanje kake dejavnosti: gostinske, industrijske, predelovalne kapacitete; izkoriščanje, rekonstrukcija obstoječih kapacitet / hotel je oddal vse proste kapacitete 3. ekspr. kdor zelo obvlada kako področje, zlasti znanstveno: on je velika kapaciteta; pri raziskavah sodelujejo same znane kapacitete; kapaciteta za biologijo ◊ elektr. kapaciteta akumulatorja sposobnost akumulatorja, izražena v množini elektrine, ki jo lahko odda; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; med. vitalna kapaciteta pljuč dihalna sposobnost pljuč, izražena v količini zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu
  25.      kápavičen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na kapavico; gonoroičen: kapavični izcedek / kapavični bolnik

   8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA