Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (8.151-8.175)
- jodovodíkov -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida ♪
- jóga -e ž (ọ̑) v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi ♪
- jóger -gra m (ọ́) 1. zastar. apostol, učenec: Kristusovi jogri 2. redko neroda, čudak: to sta prava jogra ♪
- jóh -a m (ọ̑) nar., nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral: dokupil je nekaj johov zemlje ♪
- jóhnson -a [džon-] m (ọ̑) žarg., teh. motor ameriške tovarne Johnson, zlasti za čolne, jadrnice: uvoz johnsonov ♪
- jòk medm. (ȍ) pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden; jok, ne damo jih ♪
- jokàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti ♪
- jokávec -vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca 2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve ♪
- jokávka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: dečki se niso hoteli igrati z jokavkami ♪
- jokávost -i ž (á) 1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok 2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost ♪
- jokávt -a m (ȃ) redko jokavec, cmeravec: vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt ♪
- jókcati -am in jókcati se -am se nedov. (ọ̑) otr. jokati: zdaj jokca, zdaj se smejčka; ne jokcaj, fantek / ekspr. nikogar nima, ki bi jokcal za njo ♪
- jókec -kca m (ọ̑) 1. otr. jok: pri njem se hitro menjavata smehec in jokec 2. ekspr. kdor se (rad) joka: jokci in mile jere ♪
- jóker -ja [džoker] m (ọ̄) igr., pri nekaterih igrah s kartami igralna karta, ki lahko zamenja katerokoli drugo karto ♪
- jókica -e ž (ọ̑) ekspr. kdor se (rad) joka: pusti jo, naj joka, ko je pa taka jokica ♪
- jóla -e ž (ọ̑) navt. 1. dvojamborna jadrnica z glavnim jadrom, več pomožnimi jadri in krmilom pred zadnjim jadrom: jola in kuter 2. lahka enojamborna jadrnica z enim ali dvema jadroma: jole drsijo po vodi ♦ šport. olimpijska jola starejša enosedežna jadrnica z enim jadrom ♪
- jólly -ja [džoli] m (ọ̑) žarg., igr. joker ♪
- jónagóld -a m (ọ̑-ọ̑) agr. debelo, okroglo zimsko jabolko rdeče rumene barve, po izvoru iz Amerike: jonatan in jonagold ♪
- jónatan -a m (ọ̑) okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve: kompot iz jonatanov / gojiti jonatan ♪
- jónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje ♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; muz. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih ♪
- jópa -e ž (ọ́) vrhnje oblačilo, zlasti žensko, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa; jopa z nabranimi rokavi; krilo in jopa / moški z jopami na ramenih jopiči, suknjiči / kopalna jopa ki se uporablja za na plažo, navadno iz frotirja // pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope ♪
- jópica -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico ♪
- jópič -a m (ọ̑) vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči; jopič iz irhovine; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom // redko suknjič: kupiti blago za hlače in jopič ♪
- jôr in jór -a m (ȏ; ọ̑) lingv. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor ♪
- jórkširec -rca m (ọ̑) žarg. prašič jorkširske pasme ♪
8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251