Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (8.133-8.157)



  1.      jezíčiti  -im nedov.) redko jezikati: kaj pa jezičiš, tiho bodi in pojdi
  2.      jezíčljiv  in jezičljív -a -o prid. (; í) knjiž. jezičen, jezikav: jezičljiva ženska
  3.      jezikánje  -a s () glagolnik od jezikati: naveličal se je njenega jezikanja; jezikanje na račun šole je prenehalo / odvaditi otroka jezikanja
  4.      jezikoslóvje  -a s (ọ̑) veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje ♦ lingv. primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov
  5.      jezikún  -a m () redko jezikač: To mesto je baje polno pretkancev .. zakrinkanih mazačev, jezikunov (W. Shakespeare - O. Župančič)
  6.      jeznorít  -a -o prid. ( ) ekspr. 1. ki se hitro močno razjezi: jeznorit in ošaben človek; jeznorita ženska / jeznorit značaj 2. ki izraža, kaže jezo, razburjenost: jeznorito dopisovanje 3. silovit, divji: jeznoriti sunki vetra jeznoríto prisl.: jeznorito govoriti
  7.      jezuítstvo  -a s () knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: značilnosti jezuitstva // slabš. zvijačnost, neiskrenost: očital mu je jezuitstvo
  8.      jéžast  -a -o prid. (ẹ̄) 1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršenaagr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju 2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta
  9.      jéževka  -e ž (ẹ̄) avt. zimska guma z žebljički: vozila z ježevkami ◊ bot. ježevke gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae; etn. ježevka debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi kurent in prekmurski pozvačin; zool. ježevka večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix
  10.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (-) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa
  11.      jodírati  -am nedov. in dov. () 1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo 2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol 3. kem. uvajati jod v organske spojine
  12.      jódlarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jodlarje ali jodlanje: jodlarski zbor / jodlarske pesmi
  13.      jódlati  -am nedov. (ọ̑) 1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: zna jodlati // izražati veselje z glasovi kot pri tem petju: planinci so vriskali in jodlali 2. ekspr. godrnjati: komaj je vstopil, je žena že začela jodlati / nekaj jodla, pa ga nihče ne razume
  14.      jódler  in jódlar -ja m (ọ̑) v nemškem alpskem okolju melodija, ki se jodla: končati vsako kitico z jodlerjem // glas, ki je tak kot pri jodlanju: motiti tišino z vriski in jodlerji
  15.      jodofórm  -a m (ọ̑) med., nekdaj jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran: vonj po lizolu in jodoformu
  16.      jódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina; jodova spojina ♦ farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para
  17.      jódovica  -e ž (ọ̑) kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida
  18.      jódovka  -e ž (ọ̑) žarg., avt. jodova žarnica: jodovke in meglenke
  19.      jodovodíkov  -a -o prid. () kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida
  20.      jóga  -e ž (ọ̑) v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi
  21.      jóger  -gra m (ọ́) 1. zastar. apostol, učenec: Kristusovi jogri 2. redko neroda, čudak: to sta prava jogra
  22.      jóh  -a m (ọ̑) nar., nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral: dokupil je nekaj johov zemlje
  23.      jóhnson  -a [džon-] m (ọ̑) žarg., teh. motor ameriške tovarne Johnson, zlasti za čolne, jadrnice: uvoz johnsonov
  24.      jòk  medm. () pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden; jok, ne damo jih
  25.      jokàv  -áva -o prid. ( á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti

   8.008 8.033 8.058 8.083 8.108 8.133 8.158 8.183 8.208 8.233  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA