Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (8.008-8.032) 
- jágodičevje tudi jagodíčevje -a s (á; ȋ) jagodičje: izdelovati sokove iz jagodičevja; nasad jagodičevja ♪
- jágodičje tudi jagodíčje -a s (á; ȋ) rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin: gojiti jagodičje; uporaba jagodičja; sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja / poseke z gostim mladjem in jagodičjem (rdečimi) jagodami ♪
- jágodičnica tudi jagodíčnica -e ž (á; ȋ) bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami, Arbutus unedo ♪
- jagodíšče in jágodišče -a s (í; á) kraj, prostor, kjer rastejo jagode: veliko jagodišče ♪
- jágodje -a s (á) več jagod, jagode: v vinogradu so pobirali osuto jagodje ♦ um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki niza jagod ♪
- jágodka -e ž (á) manjšalnica od jagoda: grozdi iz drobnih jagodk / ekspr. kupite kaj jagodk ♪
- jágodnat -a -o prid. (á) poln jagod: jagodnat grozd ♪
- jágodnik -a m (á) bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami; jagodičnica ♪
- jagodnják -a m (á) 1. nasad jagod: urediti si jagodnjak 2. bot. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria ♪
- jaháč -a m (á) 1. moški, ki goji jahanje: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; miličniki jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače ◊ adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec ♪
- jaháriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. jezdariti: skače čez jarke in jahari čez drn in strn / vojaki jaharijo po deželi ♪
- jájčar -ja m (ȃ) nekdaj moški, ki se ukvarja s preprodajanjem jajc: jajčar in kokošar ◊ bot. rastlina s cvetnimi koški na tankih stebelcih, Leontodon ♪
- jájčnat -a -o prid. (ȃ) redko ki vsebuje jajca: testo je jajčnato / jajčnata jed jajčna jed ♪
- jakobinízem -zma m (ȋ) jakobinstvo: odločnost jakobinizma ♪
- jálovica -e ž (á) redko jalova samica; jalovka: prodati jalovice // nar. neplodna ženska: Otrok ni imela in jih menda tudi ni mogla imeti. Bila je jalovica (B. Kreft) ♪
- jamájka neskl. pril. (ȃ) gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum ♪
- jámboren -rna -o prid. (á) nanašajoč se na jambor: jamborna lestev, luč; jamborne vrvi ♦ navt. (jamborni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru ♪
- jamčevánje -a s (ȃ) redko jamčenje: pogoji jamčevanja ♪
- jámica -e ž (á) manjšalnica od jama: a) delati, kopati jamice; porivati frnikole v jamico; okrogla, plitva jamica b) ob smehu se ji delajo v licih jamice; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči; jamica na bradi / narediti jamico v testo c) počiva v hladni jamici ● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči ◊ anat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk ♪
- jámič -a m (ȃ) nar. jarek, brazda: metati gnoj v jamič; en vol je pri oranju hodil po jamiču, drugi pa po celem ♪
- jámičast -a -o prid. (á) ki ima jamico, jamice: kupidi z jamičastimi trebuščki; jamičasta brada / jamičast asfalt poln jamic; jamičasta površina ♦ alp. jamičast sneg sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega ♪
- jámičati -am nedov. (ā) redko delati jamice za sajenje: nekateri so jamičali, drugi pa nametavali krompir ♪
- jámičkar -ja m (ā) agr. stroj za delanje jamic za sajenje ♪
- jámljič -a m (ȃ) nar. jarek, brazda: metati krompir v jamljič ♪
- jámnica -e ž (ȃ) nar. zasipnica, podsipnica: Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jamnici? (F. Erjavec) ♪
7.883 7.908 7.933 7.958 7.983 8.008 8.033 8.058 8.083 8.108