Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (7.858-7.882)



  1.      iztŕžiti  -im in stŕžiti -im dov. () sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega: za sadje je veliko iztržil; s prodajo rož je iztržil denar za vstopnino; letos je toliko iztržil, da si je kupil avtomobil ∙ žarg., šport. naše moštvo je iz šestih tekem iztržilo pet točk dobilo, doseglo
  2.      iztúhtati  -am tudi stúhtati -am dov. (ú) pog. izmisliti si, domisliti se: iztuhtati načrt; dolgo je premišljeval, nazadnje pa je le iztuhtal, kako bo stvar uredil; kaj si spet iztuhtal ● pog. nikdar nisem mogel iztuhtati, kaj dela dognati, ugotoviti
  3.      izumetníčenost  -i ž () značilnost izumetničenega: jezikovna izumetničenost; izumetničenost sloga, zgodbe / izumetničenost njenega vedenja ga odbija; govoril je preprosto, brez izumetničenosti
  4.      izumítev  -tve ž () redko izum: bil je ponosen na svojo izumitev / izumitev pisalnega stroja
  5.      izúrjati  -am nedov. (ú) uriti: izurjati vajenca; izurjati se v hitrem pisanju
  6.      izvagonírati  -am dov. () žarg. spraviti koga iz vagona, vlaka: izvagonirati vojake daleč za fronto ∙ pog., ekspr. ni več v odboru, so ga že izvagonirali odpustili, odslovili
  7.      ízvanréden  -dna -o prid. (-ẹ̄) zastar. izreden, nenavaden: izvanreden sestanek / izvanredna moč ízvanrédno prisl.: izvanredno priden učenec
  8.      izvédenec  -nca m (ẹ̑) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: vprašati za mnenje izvedenca; kmetijski, pravni, zdravniški izvedenec; izvedenec psihiater; izvedenec za podvodni ribolov; izjava, poročilo izvedenca / publ. bil je velik izvedenec v svoji stroki poznavalec svoje stroke, strokovnjakjur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre // ekspr. dober poznavalec česa: izvedenci imajo cviček iz Gadove peči za najboljši cviček / bil je velik izvedenec v ljubezenskih rečeh
  9.      izvedljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost izvedljivega: izvedljivost načrta, glasbenega programa
  10.      ízvenekonómski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. negospodarski, neekonomski: izvenekonomski razlogi
  11.      ízvensezónski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) ki ni v sezoni: izvensezonski čas; izvensezonski meseci / izvensezonske cene; izvensezonska podoba letovišč ♦ trg. izvensezonski modeli modeli, ki niso za letni čas, v katerem se prodajajo
  12.      ízvenumétniški  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ẹ̑) publ. ki ne spada v umetnost, neumetniški: izvenumetniška stališča / poseganje izvenumetniškega foruma v umetnostna vprašanja
  13.      ízvenuráden  -dna -o [vǝn in ven] prid. (-) ki ni v uradu, v okviru službe: izvenuradno delo
  14.      ízvenzakónski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̄) knjiž. ki ni v zakonu, v okviru zakona, nezakonski: izvenzakonski spolni odnosi; izvenzakonska skupnost moškega in ženske / publ. izvenzakonski otrok
  15.      ízvenzêmeljski  tudi ízvenzémeljski -a -o [vǝn-mǝl in ven-mǝl] prid. (-ē; -ẹ̑) publ. ki ni na zemlji: zgodba poteka na izvenzemeljski opazovalnici / možnosti izvenzemeljskega življenja
  16.      izvès  -ésa m ( ẹ́) alp. položaj, v katerem so roke in noge pri steni, telo pa zelo odmaknjeno od nje: še nevaren izves in že sta bila na vrhu
  17.      izvések  -ska m (ẹ̑) znamenje, tabla, postavljena navadno pravokotno na stavbo, ki kaže na kako obrtno dejavnost: medeninast izvesek brivnice se blešči v soncu; izvesek gostilne; napis na izvesku / reklamni izvesek; izvesek nad vrati prodajalne
  18.      izvésen  -sna -o prid. (ẹ̑) redko, navadno v zvezi izvesna deska, tabla oglasna deska, tabla: obesiti na izvesno desko ◊ tisk. izvesna pola natisnjena pola za ogled; vzorčna pola
  19.      izvésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko izobesiti: izvesiti zastavo izvésiti se 1. knjiž. spremeniti prvotno, dano obliko zaradi visenja, nošenja: zvončasta krila se rada izvesijo 2. alp. postaviti se v tak položaj, da so roke in noge pri steni, telo pa zelo odmaknjeno od nje: plezalec se je moral precej izvesiti, da je videl škrbino izvéšen -a -o: izvešeno krilo
  20.      izvésten  -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. 1. neki, nekateri, določen: izvestni ljudje se zavzemajo za to / do izvestne mere si ga lahko privoščiš 2. neizpodbiten, nedvomen: izvestna resnica; izvestno spoznanje izvéstno prisl.: knjiga bo izvestno kmalu izšla / v povedni rabi izvestno je, da bo to njim v korist
  21.      izvésti  -vézem in izvêsti -vêzem dov. (ẹ́; é) 1. z vezenjem okrasiti: izvesti blazino, obleko, prt; s svilo, z zlatom izvesti; strojno izvesti 2. z vezenjem narediti: izvesti vzorec izvézen -a -o in izvezèn -êna -o: izvezen prtiček; knjiž. nebo je bilo izvezeno z zvezdami
  22.      izvéžbati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. izuriti: izvežbati vojake v streljanju; izvežbati se v kuhanju, strojepisju / izvežbati konja, psa izvéžban -a -o: izvežban padalec; borci so bili premalo izvežbani
  23.      izvíjanje  -a s (í) glagolnik od izvijati: izvijanje vijakov / nobeno izvijanje mu ne bo pomagalo
  24.      izvínek  -nka m () star. opravičilo, izgovor: vsi izvinki mu niso pomagali; najti izvinek za svoje početje
  25.      izvíniti  -em in zvíniti -em dov.) natrgati ali pretrgati ovojnice in sklepne vezi: tako trdo ga je prijel, da mu je izvinil roko; izviniti si nogo v gležnju izvíniti se in zvíniti se star. izviti se, izmuzniti se: čakal je na možnost, da bi se izvinil izvínjen in zvínjen -a -o: izvinjen sklep; izvinjena noga

   7.733 7.758 7.783 7.808 7.833 7.858 7.883 7.908 7.933 7.958  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA