Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (783-807)



  1.      bár 3 -a m () bot. kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica: papiga obira bar; nekdaj so bar uporabljali podobno kot proseno kašo
  2.      barábstvo  -a s () slabš. malopridnost: za svoje barabstvo je dobil plačilo
  3.      barantánje  -a s () glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja
  4.      barbár  -a m () 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar
  5.      barbiturát  -a m () farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati
  6.      barétka  -e ž (ẹ̑) okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka; postrani poveznjena baretka; temno modra baretka
  7.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat
  8.      bárhantast  -a -o prid. (á) ki je iz barhanta: barhantasta obleka
  9.      bárhanten  -tna -o prid. (á) barhantast: otrok v barhantnih cunjah
  10.      bárhantov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barhant: barhantova barva / barhantovo perilo barhantasto
  11.      báričen  -čna -o prid. (á) meteor. nanašajoč se na zračni pritisk: barična situacija / barična depresija področje nizkega zračnega pritiska
  12.      bariêra  -e ž () 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere
  13.      barígla  -e ž () 1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle; prinesli so malico z bariglo vina 2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina
  14.      baríglica  -e ž () manjšalnica od barigla: piti iz bariglice; bariglica žganja; bariglice za vodo
  15.      bárij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, element Ba
  16.      bárijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na barij: barijev hidroksid; barijev sulfat; barijeve spojine ♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi
  17.      barisfêra  -e ž () geol. plast zemeljske oble, ki leži pod litosfero
  18.      barján  in barjàn -ána m (; á) kdor živi na barju ali je doma z barja
  19.      bárkica  -e ž () barčica: odriniti barkico od brega
  20.      barokíst  -a m () redko umetnik baročne dobe: četverica kranjskih barokistov
  21.      baroníja  -e ž () fevdalna baronova posest
  22.      barúsast  -a -o prid. () redko kocinast: barusast možakar
  23.      bárva  -e ž () 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativnofiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
  24.      bárvarski  -a -o prid. () nanašajoč se na barvanje ali barvarstvo: barvarski pomočnik; barvarska delavnica, obrt
  25.      barvílo  -a s (í) 1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno barvilo 2. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo 3. redko ličilo: barvilo za ustnice

   658 683 708 733 758 783 808 833 858 883  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA