Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (7.601-7.625)



  1.      izmívanje  tudi zmívanje -a s (í) glagolnik od izmivati: izmivanje rane / izmivanje madežev
  2.      izmívati  -am tudi zmívati -am nedov., tudi izmivájte; tudi zmivájte; tudi izmivála; tudi zmivála (í) z vodo ali drugo tekočino čistiti: izmivati rano // z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: izmivati z rok strjeno kri ∙ ekspr. zaradi zamude ga je pošteno izmivala opominjala, oštevala
  3.      izmlada  gl. zmlada
  4.      izmodelirati  gl. zmodelirati
  5.      izmodrítev  -tve ž () glagolnik od izmodriti: drago je plačal svojo izmodritev
  6.      izmodríti  -ím tudi zmodríti -ím dov., izmódril tudi zmódril ( í) 1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren: izkušnja, nesreča človeka izmodri; se bo že izmodril; brezoseb. dosti sem pretrpel zaradi svoje zaupljivosti, pa me še ni izmodrilo / upravnica je poskušala fante izmodriti 2. redko izmodrovati: izmodrili so mnogo pametnih predlogov izmodrèn tudi zmodrèn -êna -o: izmodren človek
  7.      izmomljáti  -ám tudi zmomljáti -ám dov.) ekspr. nerazločno, momljaje reči, povedati: nazadnje je nekaj izmomljal; ne bodi hud, je izmomljal
  8.      izmrmráti  -ám tudi zmrmráti -ám dov.) ekspr. nerazločno, mrmraje reči, povedati: v odgovor je izmrmral nekaj besed
  9.      izmúčiti  -im tudi zmúčiti -im dov.) povzročiti, da kdo izgubi življenjske, duševne moči: kašelj bolnika izmuči; z zasliševanjem so jo tako izmučili, da je omedlela; ekspr. izmučiti koga do smrti; na potovanju se je izmučil; duševno, telesno se izmučiti izmúčen tudi zmúčen -a -o: izmučen človek; izmučen obraz; izmučen od vročine; na smrt izmučen
  10.      izmúzati se  -am se dov. (ū) star. naskrivaj, neopazno oditi; izmuzniti se: izmuzati se iz hiše, skozi luknjo; prihuljeno se je izmuzal na dvorišče
  11.      izmuzávati se  -am se nedov. () ekspr., redko 1. izogibati se: izmuzavati se napadalcem / izmuzavati se delu 2. izgovarjati se: izmuzaval se je, da tam nima kaj delati
  12.      izmuzljív  tudi zmuzljív -a -o prid. ( í) ekspr. ki se (rad) izmuzne: izmuzljiva jegulja / njegov odgovor je nejasen, nekako izmuzljiv
  13.      izmúzniti se  -em se tudi zmúzniti se -em se dov.) 1. uiti iz prijema: ribo je že držal, pa se mu je izmuznila / kladivo se mu izmuzne, zastar. mu izmuzne iz rok; pren. zmaga se jim je izmuznila iz rok 2. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku se je izmuznil; izmuzniti se iz hiše, na dvorišče, skozi razpoko; pren. ta pesem se mu je izmuznila iz spomina 3. ekspr. izogniti se: izmuzniti se sovražnikovi zasedi / izmuzniti se nadzorstvu / izmuzniti se odgovoru ne hoteti odgovoritiekspr. denar se mu hitro izmuzne iz rok ga hitro porabi, zapravi; ekspr. pri pregledovanju se je izmuznilo nekaj napak so bile spregledane; ekspr. ne boš se izmuznil moral boš storiti, kar se zahteva, pričakuje; prim. zmuzniti se
  14.      iznad  tudi znad predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja nad čim: sonce prisije iznad gore; iznad streh se suka dim / vzdigniti glavo iznad knjige / hrast se dviga iznad smrečja // knjiž., redko za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik; nad: gamsi se pasejo iznad pečine 2. publ. za izražanje presežene mere; nad, čez: temperatura iznad sto stopinj
  15.      iznájdba  -e ž () kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska ● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljivalit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje
  16.      iznajdévanje  -a s (ẹ́) knjiž. izmišljanje, izmišljevanje: iznajdevanje fabulističnih zapletov / iznajdevanje lastne življenjske poti
  17.      iznajdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. izmišljati si, izmišljevati si: iznajdevati zgodbe
  18.      iznajdítelj  -a m () kdor kaj iznajde: to je delo genialnega iznajditelja; iznajditelj parnega stroja
  19.      iznajdíteljica  -e ž () ženska oblika od iznajditelj: iznajditeljica nove priprave
  20.      iznajdíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na iznajditelje: iznajditeljski dar, duh; iznajditeljska dejavnost / kršenje iznajditeljskih pravic
  21.      iznajdíteljstvo  -a s () dejavnost iznajditeljev: uspehi na področju iznajditeljstva
  22.      iznajdljív  tudi znajdljív -a -o prid. ( í) ki hitro najde ustrezno, domiselno rešitev: bister in iznajdljiv fant; okoliščine so jih prisilile, da so postali bolj iznajdljivi / iznajdljiv duh iznajdljívo tudi znajdljívo prisl.: iznajdljivo si je to priboril
  23.      iznajdljívec  -vca m () ekspr. iznajdljiv človek: tak iznajdljivec bo že rešil to vprašanje
  24.      iznajdljívost  tudi znajdljívost -i ž (í) lastnost, značilnost iznajdljivega človeka: rešil jih je s svojo iznajdljivostjo; presenetila jih je iznajdljivost tega fanta; spretnost in iznajdljivost
  25.      iznajdováti  -újem nedov.) knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa: iznajdovati konkretne oblike odnosov med ljudmi / skladatelj nenehoma išče in iznajduje odkriva

   7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA