Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (7.376-7.400)


  1.      inzula  gl. insula ♪
  2.      inzulín  in insulín -a [druga oblika inzu- in insu-] m (ȋ) biol. hormon trebušne slinavke: inzulin se izloča v kri // med. ta hormon živali, uporabljan za bolnike s sladkorno boleznijo: injekcije inzulina ♪
  3.      inzulínski  in insulínski -a -o [druga oblika inzu- in insu-] prid. (ȋ) nanašajoč se na inzulin: inzulinski preparat / inzulinske injekcije ♪
  4.      inženír  -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole // strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje ♪
  5.      inženírec  -rca m (ȋ) pripadnik inženirske enote: inženirci so naredili pontonski most; četa inženircev ♪
  6.      inženíring  -a m (ȋ) publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring // podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij; neskl. pril.: inženiring biro ♪
  7.      inženírka  -e ž (í) ženska oblika od inženir: postala je inženirka; gradbena inženirka / diplomirana inženirka agronomije, kemije ♪
  8.      inženírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski oficir; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola ♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire // publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo ♪
  9.      inženírstvo  -a s (ȋ) naslov, dejavnost inženirjev: biti ponosen na svoje inženirstvo // s prilastkom dejavnost, ki teoretična tehnična spoznanja uresničuje v praksi: gozdno, kmetijsko inženirstvo ● star. študirati inženirstvo tehniko ◊ voj. rod vojske, ki skrbi zlasti za utrjevalna in komunikacijska dela, za postavljanje in odstranjevanje ovir ♪
  10.      ión  -a m (ọ̑) fiz. atom, atomska skupina, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektron(e): gibanje ionov v elektrolitih; koncentracija ionov / hidroksilni ioni; negativni negativno naelektren ion, pozitivni ion pozitivno naelektren ion ♪
  11.      ionizácija  -e ž (á) fiz. nastanek ionov iz atomov, molekul: strela povzroči ionizacijo zraka; ionizacija atomov s sevanjem; ionizacija plina ♪
  12.      ionizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ionizacijo: ionizacijska naprava / ionizacijska celica naprava za merjenje ionizirajočega sevanja ali ionizirajočih delcev v plinu; ionizacijska energija najmanjša energija, ki je potrebna za ionizacijo atoma, molekule ♪
  13.      ionizátor  -ja m (ȃ) teh. snov, ki rada razpada v ione in s katero se doseže mirnejši električni oblok ♪
  14.      ionizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul: plamen ionizira zrak; plin se ionizira ionizirajóč -a -e: ionizirajoči delci / ionizirajoče sevanje ionizíran -a -o: ionizirani atomi; ionizirana snov / ionizirani helij ♪
  15.      ionosfêra  -e ž (ȇ) meteor. del atmosfere v višini približno od 100 do 400 km: raziskovati ionosfero; področje ionosfere; ionizacija v ionosferi ♪
  16.      ionosfêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na ionosfero: ionosferski pojavi / ionosferska plast plast ionosfere z zelo povečano koncentracijo ionov in elektronov ♪
  17.      iónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal ♦ kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita ♪
  18.      ípak  prisl. (ȋ) zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano ♪
  19.      iperít  -a m (ȋ) kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: uporaba iperita v prvi svetovni vojni ♪
  20.      ipsácija  -e ž (á) med. (spolno) samozadovoljevanje ♪
  21.      ipsilon  gl. y ♪
  22.      ìracionálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega ♪
  23.      ìracionalízem  -zma m (ȉ-ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem ♪
  24.      ìracionálnost  -i ž (ȉ-ȃ) knjiž. lastnost, značilnost iracionalnega: iracionalnost dojemanja / izgublja se v iracionalnosti ♪
  25.      iradiácija  -e ž (á) 1. knjiž. širjenje, izžarevanje: iradiacija čustev 2. fiz. pojav, da se svetel predmet vidi na temnem ozadju večji, kot je v resnici: slika je dobro vidna zaradi iradiacije 3. med. širjenje bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele ♪

   7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA