Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (7.301-7.325)



  1.      interferénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na interferenco: interferenčna barva; interferenčne merilne metode / interferenčna slika skupina svetlih in temnih prog ali kolobarjev, ki nastane pri interferenci svetlobnih curkov
  2.      interferón  -a m (ọ̑) biol. beljakovinska snov, ki jo proizvajajo celice za obrambo proti virusom: spodbuditi izločanje interferona
  3.      interfoliírati  -am dov. in nedov. () biblio. vstaviti in uvezati v knjigo prazne liste: interfoliirati slovar
  4.      interfón  -a m (ọ̑) elektr. naprava za telefonsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala: vključiti interfon / govoriti, poklicati po interfonu
  5.      ínterglaciál  -a m (-) geol. vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama, medledena doba: favna interglaciala
  6.      ínterglaciálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na interglacial: interglacialni sedimenti / interglacialna doba interglacial
  7.      interiêr  -a tudi -ja m () knjiž. notranjost, notranjščina (stavbe): oblikovati interier in eksterier hiše; gledališki interier z modernim avditorijem, hodniki in garderobami // notranja oprema: intimen, meščanski interier; interier dvorane je izrazito baročen ◊ film. posnetek, narejen v ateljeju; um. upodobitev dogajanja v zaprtem prostoru
  8.      ínterim  tudi interím -a m (; ) knjiž. začasna rešitev: vprašanje so uredili z interimom ◊ zgod. augsburški interim odlok državnega zbora v Augsburgu leta 1548, po katerega določilih naj se do cerkvenega zbora rešujejo sporna verska vprašanja
  9.      interímen  in ínterimen -mna -o prid. (; ) knjiž., redko začasen, prehoden: to je interimen ukrep / izdati interimni potni list
  10.      interiorizácija  -e ž (á) glagolnik od interiorizirati: interiorizacija družbenih vzorov / interiorizacija nasprotja med delom in kapitalom
  11.      interiorizírati  -am dov. in nedov. () publ. narediti, da postane kaj notranje, osebno, ponotranjiti: človek mora interiorizirati kriterije etičnega presojanja / vsak razred interiorizira svoje materialne pogoje
  12.      intermédij  -a m (ẹ́) gled. kratko koreografsko, glasbeno, dramsko delo, vrinjeno v odrsko uprizoritev: plesni intermedij
  13.      internacionála  -e ž () 1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strankzgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo 3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala katoliška cerkev, pristaši klerikalizma
  14.      internacionalizácija  -e ž (á) glagolnik od internacionalizirati: internacionalizacija problema / sporazum o internacionalizaciji mesta, ozemlja
  15.      interníst  -a m () zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist; posvet kirurgov in internistov
  16.      Ínterpol  in ínterpol -a m () kratica mednarodna organizacija policije za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje nepolitičnih kaznivih dejanj: članice Interpola / pog. tega tihotapca išče tudi Interpol pripadniki Interpola
  17.      interpretátor  -ja m () interpret: interpretator razvoja francoske revolucije / interpretator zabavnih melodij / interpretator radijskih besedil bralec
  18.      ínterurbánski  -a -o prid. (-) ptt medkrajeven: interurbanski telefonski pogovori
  19.      intervizíja  -e ž () skupnost vzhodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev intervizije / prireditev bo prenašala intervizija
  20.      íntimus  -a m () knjiž. zaupen prijatelj, zaupnik: on je njegov intimus
  21.      intonírati  -am dov. in nedov. () 1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral; pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral ∙ knjiž., redko intonirati klavir uglasiti; knjiž., redko zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti 2. knjiž., redko poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o: intonirani akord; elegično intonirana pesem ♦ lingv. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki
  22.      intramuskuláren  -rna -o prid. () med. ki se da v mišico: intramuskularna injekcija ♦ agr. zaradi intramuskularnega loja je vrednost mesa drugačna loja v mišici
  23.      ìntransigénca  -e ž (-ẹ̑) knjiž. nepopustljivost: intransigenca njegovega stališča jih je presenečala
  24.      ìntransigénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv: biti intransigenten v svojih načelih / intransigentno stališče
  25.      ìntranzitíven  -vna -o prid. (-) lingv. neprehoden: intranzitivni glagoli

   7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA