Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
7 (7.026-7.050) 
- hulahúp in holahóp neskl. pril. (ȗ; ọ̑) v zvezi hulahup nogavice ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu: nositi hulahup nogavice ♪
- hulahúpke -húpk in holahópke -hópk ž mn. (ȗ; ọ̑) pog. hulahup nogavice: prodajajo hulahupke v različnih barvah ♪
- huligán -a m (ȃ) mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme: skupina predrznih huliganov ♪
- huligánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na huligane: huliganski prestopki / ekspr. huligansko vedenje ♪
- huligánstvo -a s (ȃ) obstoj, dejavnost huliganov: na posvetovanju so govorili tudi o huliganstvu; pojavi huliganstva v mestu / ekspr. to, kar počnete vi, je čisto navadno huliganstvo ♪
- húliti se -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo // ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči ♪
- húlja -e ž (ū) zastar. potuhnjenec, podlež: namesto odločnega in ponosnega moža smo srečali huljo / zmerjali so ga s huljo ♪
- húlman -a m (ȗ) zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus ♪
- humán -a -o prid. (ȃ) 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki ♪
- humanitéta -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka 2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu ♪
- humíden -dna -o prid. (ȋ) agr., geogr. pri katerem padavine presegajo izhlapevanje, vlažen: humidna klima; humidna pokrajina / kolobarjenje v humidnih proizvodnih razmerah ♪
- humórnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost humorističnega: humornost je le del njegovega pisateljskega bistva; očaral jih je z odkritosrčno humornostjo in ljubeznivostjo / glavnega junaka je odigral s preizrazito humornostjo ♪
- hùp medm. (ȕ) posnema glas pri kolcanju: jaz, hup, že nisem pijan ♪
- hurónski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. izredno glasen, hrupen: huronski krik, smeh; huronsko vpitje ♪
- huzár -ja m (ā) nekdaj vojak konjeniške enote v značilni pisani uniformi: na čelu konjenice so bili huzarji ∙ slabš. Bachovi huzarji v stari Avstriji uradniki kot uresničevalci absolutističnih, centralističnih načel ministra Bacha ♪
- hvalíčiti -im nedov. (í ȋ) pretirano, navadno neupravičeno hvaliti: hvaličil je vse po vrsti / ekspr. samo hvaliči se, ne naredi pa nič hvali se ♪
- hváljenje -a s (á) glagolnik od hvaliti: samo hvaljenje ga bo še pokvarilo; hvaljenje lastnih uspehov / hvaljenje Boga / njegovo bahaštvo in hvaljenje nam že preseda ♪
- i prisl., zastar. tudi: i jaz se s tem ne strinjam; i tam ni vse tako, kakor bi moralo biti ♪
- ì medm. (ȉ) raba peša 1. izraža začudenje, nejevoljo: i, o čem drugem pa naj bi govoril / i, kaj pa je? e 2. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem; e, eh: i, seveda, strah ga je; i no, saj ti zaupam / star. kam naj deneš, vprašaš? — I, kjer si vzel (A. Aškerc) ♪
- i... predpona, gl. in... ♪
- í-á medm. (ȋ-ȃ) posnema glas osla: i-a, i-a, je rigal osel ♪
- iatro... ali iátro... prvi del zloženk (ȃ) med. nanašajoč se na zdravnike ali zdravila: iatrogen; iatrokemija ♪
- íba -e ž (í) nar. iva: urezal si je šibo z ibe; mačice ibe ♪
- íbar ž neskl. (ȋ) cigareta slabše kakovosti z imenom Ibar: v zavojčku je samo še ena ibar; neskl. pril.: cigarete ibar in ibar cigarete ♪
- íbarica -e ž (ȋ) pog. ibar: on kadi ibarice ♪
6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 
