Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.983-7.007)



  1.      hŕkavec  -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo
  2.      hromílen  -lna -o prid. () ki hromi: hromilni strupi
  3.      hromôtnost  -i ž (ó) lastnost, stanje hromotnega: zaradi hromotnosti je bil odvisen od drugih
  4.      hropéti  -ím nedov., tudi hrôpel (ẹ́ í) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnica je hropela in lovila sapo; brezoseb. v prsih mu hropi ∙ ekspr. hropela je nerazločne besede hropeče govorila 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hropi hropé: prsi so se mu hrope vzdigovale hropèč -éča -e: ležal je težko hropeč; hropeči ranjenci; prisl.: hropeče dihati
  5.      hropljáj  -a m () knjiž. hropeč dih: še nekaj hropljajev in umrl je
  6.      hrôpniti  -em dov.) dihniti s hropečim glasom: hropnil je in umrl ∙ ekspr. ti si me ovadil, je zamolklo hropnil hropeče rekel
  7.      hropòt  -ôta m ( ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust
  8.      hropotáti  -ám nedov.) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal
  9.      hrôpsti  hrôpem nedov., hrópel in hrôpel hrôpla (ó) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnik hrope; hropla je vedno glasneje; težko hropsti / hropsti od bolečine, pod bremenom / konji so hropli od napora; brezoseb. v prsih mu hrope ∙ ekspr. opeharil me že ne boš, je hropel hropeče govoril 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hrope in sopiha; prim. hropeti
  10.      hrôšč  hrôšča m ( ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča
  11.      hrôščar  -ja m () kdor zbira hrošče, navadno v študijske namene: bil je navdušen hroščar in metuljar
  12.      hrôšček  -čka m (ō) manjšalnica od hrošč: priletel je zlato rumen hrošček
  13.      hrôščev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na hrošče: hroščeva krila / hroščevo leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hroščizool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču
  14.      hŕskniti  -em dov.) dati oster, rezek glas: suha vejica je hrsknila
  15.      hŕšiti se  -im se nedov.) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši
  16.      hrumòt  -ôta m ( ó) knjiž. hrumenje: tišina se je spremenila v peklenski hrumot / hrumot tankov, vlaka
  17.      hrustánčast  -a -o prid. (á) ki je iz hrustanca: hrustančasti obročki sapnika; sprva hrustančasto ogrodje pozneje otrdi / hrustančasto vezivo
  18.      hrustánčevje  -a s (á) um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki narezanega hrustanca: izrezljano hrustančevje zlatih oltarjev
  19.      hrustàv  -áva -o prid. ( á) ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, odsekane glasove: hrustava skorja svežega kruha hrustávo prisl.: hrustavo zapečene žemlje
  20.      hruščánje  -a s () glagolnik od hruščati: hruščanje viharja
  21.      hrúškica  -e ž () manjšalnica od hruška: drobna hruškica
  22.      hrváškosŕbski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvaškosrbski jezik
  23.      hŕzati  -am tudi hŕžem nedov. () oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati: konji hrzajo in nestrpno kopljejo s kopiti hrzajóč -a -e: konji hrzajoč oddirjajo; pognal je hrzajočo kobilo
  24.      hržíca  -e ž (í) nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae
  25.      htéti  hčèm nedov., hté tudi hčêjo (ẹ́ ) zastar. hoteti: oče mu ni htel izročiti posestva / kaj ti pa hčem

   6.858 6.883 6.908 6.933 6.958 6.983 7.008 7.033 7.058 7.083  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA