Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

7 (6.958-6.982)


  1.      hovhòv  medm. (ȍ) posnema pasji glas: pes je divje lajal na mimoidoče: hovhov, hovhov ♪
  2.      hrámba  -e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu ♦ jur. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti 2. zastar. shramba: hramba za pšenico ♪
  3.      hranílec 2 -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor koga hrani, preživlja: oče je edini hranilec družine / hranilec dirkalnih konj krmilec ♪
  4.      hranílo  -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj organizma: beljakovine, maščobe, sladkor so hranila // hrana, živilo: tovarna hranil ♪
  5.      hranítven  -a -o prid. (ȋ) jur., v zvezi hranitvena pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo ♪
  6.      hrápa  -e ž (á) star. izboklina, brazgotina: bila je bele polti brez vsake hrape ♪
  7.      hrástavost  -i ž (á) pog. krastavost: hrastavost otrok ♪
  8.      hraščína  -e ž (í) redko hrastov gozd: hraščina in bukovje ♪
  9.      hrbtíca  -e ž (í) knjiž. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: čoln je ležal s hrbtico navzgor / ladijska hrbtica; hrbtica čolna ♪
  10.      hrbtína  -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je hrbtino ♪
  11.      hrbtíšče  -a s (í) 1. nav. ekspr. hrbet: upogniti hrbtišče; nositi koš na hrbtišču; gladiti konja po hrbtišču / hrbtišče roke; hrbtišče sekire / hrbtišče stola naslonjalo, naslonilo / gorsko hrbtišče 2. nar. hrbtenica prašiča z nekaj mesa: za koline so skuhali hrbtišče ♪
  12.      hrbtník  -a m (í) knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe ♪
  13.      hŕbtoma  prisl. (ȓ) knjiž. s hrbtom v smeri gibanja; zadenjsko, zadenjski: hrbtoma se umikati ♪
  14.      hrbtoplóvka  -e ž (ọ̑) zool. kljunata žuželka, ki plava na hrbtu, Notonecta glauca ♪
  15.      hrbtovína  -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je najlepše dele hrbtovine ♪
  16.      hrčánje  -a s (ȃ) glagolnik od hrčati: iz hiše se je slišalo hrčanje spečih / hrčanje konj / hrčanje stružnice ♪
  17.      hrčáti  -ím nedov. (á í) redko 1. smrčati: v spanju je glasno hrčal 2. hrzati, prhati: konji hrčijo ♪
  18.      hŕček  -čka m (ȓ) zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo ◊ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta ♪
  19.      hrčíca  -e ž (í) zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka ♪
  20.      hrépati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu ♪
  21.      hrestáti  -ám in hréstati -am nedov. (á ȃ; ẹ̄ ẹ̑) dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki ♪
  22.      hreščàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki hrešči: hreščava harmonika / spregovoriti s hreščavim glasom; hreščava pesem / hreščave ptice ♪
  23.      hríbec 2 -bca m (ȋ) knjiž. hribovec: ob nedeljah so hribci prišli v dolino; okorna hoja hribcev ♪
  24.      hribóvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
  25.      hrípavec  tudi hripávec -vca m (í; ȃ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel ♪

   6.833 6.858 6.883 6.908 6.933 6.958 6.983 7.008 7.033 7.058  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA